NA IZBORITE ]E POBEDI MAKEDONSKIOT NAROD

ATANASOSKI: Vo po~etokot se soo~uvavme so problemot na na{ata prisutnost vo mediumite. Tie bea zatvoreni za "Koalicijata na sonceto" koja ja so~inuvaat Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija. O~igledno nekomu mu pre~e{e na{eto prisustvo vo javnosta, no blagodarenie na na{ata upornost i golemoto zalagawe nabrgu go nadminavme ovoj problem, koj vo sekoja normalna dr`ava i ne bi trebalo voop{to da se pojavuva. Kako {to se odvivaa nastanite, taka bevme s# pove}e i pove}e prisutni vo mediumite. Toa e dobro za na{ata Koalicija, no toa e i golema pridobivka za makedonskiot narod i za gra|anite. So ova tie imaat mo`nost da vidat edna druga i mnogu poperspektivna vizija za idninata na Makedonija, koja nudi ne{to ponovo, poubavo, posigurno i porealno za ostvaruvawe. Mislam deka sega mediumite se pootvoreni za nas, vklu~uvaj}i gi i onie {to se pod direktna kontrola na "golemite" makedonski partii - SDSM i VMRO-DPMNE.

ATANASOSKI: Mislam deka dvete partii se obiduvaa da n# spre~at vo namerite i vo nastapite, bidej}i ne im e vo interes da imaat nekoja makedonska opcija koja ja ka`uva vistinata, koja gi bocka i koja nudi soodveten plan za izlez od op{testvenata i ekonomska kriza. Nim im odgovara {to pomalku drugite partii da vlijaat na glasa~koto telo. Toa e navistina `alno. No, sepak mislam deka narodot ovoj pat }e znae i }e umee da go napravi vistinskiot izbor. ^uvstvuvam deka site onie {to se neopredeleni, a i mnogumina koi se razo~arani kako ~lenovi i simpatizeri na SDSM i na DPMNE, }e glasaat za makedonskata opcija. Ubeden sum deka toa }e bide "Koalicijata na sonceto" vo koja vleguvaat Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija.

ATANASOSKI: Smetam deka mo`e da se o~ekuvaat karakteristi~nite neregularnosti koi bea odlika na site dosega{ni izbori - od falsifikuvaweto do upotrebata na sila, reketarite - a ~inam deka vlasta }e upotrebi i novi metodi {to se karakteristi~ni za politi~kiot pritisok vo nestabilnite dr`avi.

ATANASOSKI: Mislam deka toe e re`irano od strana na dvata koalicioni partnera vo vlasta, Georgievski - Xaferi. Site lideri vo Makedonija bi trebalo da rabotat vo interes na demokratijata, vo interes na dr`avata i narodot. Zatoa, ako sakame da se priklu~ime, odnosno da vlezeme vo Evropskata unija, }e morame da rabotime za interesot na makedonskiot narod i makedonskata dr`ava. Vo vakva situacija ne e va`no koj lider }e pobedi. Va`no e na ovie izbori da dobie makedonskiot narod. Jas mislam deka nemu treba da mu se dade toa pravo i gi povikuvam site politi~ki partii da ne se zanimavaat so manipulacii i da ne upotrebuvaat razni drugi metodi za pritisok. Na narodot mu trebaat fer i demokratski izbori.

[to se odnesuva do nastanite {to gi gledame vo zapadniot del na Makedonija kade {to stradaat i se kidnapiraat Makedonci, toa e mnogu golem i seriozen problem. Mislam deka vedna{ treba da se prezemat merki koi }e pridonesat za voveduvawe kontrola vrz prostorot za pogolema bezbednost na lu|eto. Samo na takov na~in }e mo`e da se vrati mirot, stabilnosta vo zemjava.

ATANASOSKI: Jas mislam deka sekoja druga varijanta osven fer i demokratski izbori e negativna, pa duri i mnogu opasna za dr`avata i za celiot region. Zatoa site onie lideri koi mislat deka na nekoj drug na~in mo`at da ostanat na vlast, }e bidat kazneti. Tie ne mo`at da ostanat ve~no. Zatoa treba da gi ostavat gra|anite mirno da si glasaat i da gi odberat onie li~nosti koi gi sakaat. Toa e najdobrata varijanta za Republika Makedonija, za makedonskiot narod i za gra|anite.

ATANASOSKI: Pove}eto od Makedoncite i od gra|anite sakaat da imaat mir, spokojstvo i da mo`at slobodno da se dvi`at po celokupnata teritorija na Republika Makedonija. A, potoa sakaat da imaat edna dobra ekonomija koja }e im ovozmo`i sigurni rabotni mesta i ekonomski prosperitet.

ATANASOSKI: Ona {to imav mo`nost da go vidam na terenot mi nalikuva{e na patuva~ki cirkus. Na nekolku pati niz Makedonija li~no vidov deka na mitinzite narodot ne e od toj region ili od toa mesto. VMRO-DPMNE i SDSM so sebe nosea polni avtobusi so lu|e koi doa|aa od razni mesta na zemjava so edinstvena cel da doka`at deka se "golemi partii", za da sozdadat vpe~atok deka ima euforija, deka imaat vlijanie kaj narodot. Podocna, se razbira, takvata la`na slika se montira i se prika`uva preku nivnite televizii. So ova sakaat povtorno da go izla`at makedonskiot narod i gra|anite i sakaat da prika`at deka samo tie mo`at da go vodat nego i dr`avata. Sepak, smetam deka pogolem del od glasa~ite znaat deka ovie partii gi la`at i zatoa na izborite }e gi kaznat, bidej}i vo poslednite dvanaeset godini ne napravija ni{to za niv. Zatoa mislam deka e krajno vreme Makedoncite da ja pronajdat, da ja osoznaat makedonskata opcija. Pritoa, ne gi prinuduvame da glasaat za Makedonska alijansa i za Makedonska narodna partija, no ako mislat deka sme najdobri, kako {to i navistina sme, toga{ neka povelat i neka glasaat za nas.

ATANASOSKI: Nie vo mnogu ne{ta se razlikuvame od sega{nava i od prethodnata vlast. Tie vo izminatiov period poka`aa deka ne se sposobni da ja vodat Republika Makedonija i nemaa lideri koi }e povle~at vistinski potezi vo ekonomijata. Tie nemaa plan. Jas moeto iskustvo {to go steknav vo SAD i vo drugite zemji vo svetot mo`am da go primenam vo Makedonija. Treba da vovedeme eden funkcionalen sistem vo koj site gra|ani }e si go najdat svoeto mesto ili vo zemjodelieto, ili vo stopanstvoto, ili vo nekoja druga industriska granka. Nam, pred s#, ni se potrebni zakoni koi bi bile korisni za site gra|ani i za onie biznismeni (investitori) {to bi sakale da investiraat na ova podra~je. Zakonite }e treba da dadat povolni uslovi za ekonomski razvoj i dolgotraen ramnomeren prosperitet. Pritoa }e morame da sozdademe eden soliden i stabilen bankarski sistem koj }e dade mo`nost da se investira vo makedonskoto stopanstvo. Ovie banki bi trebalo da davaat povolni kreditni linii so odreden grejs-period koi bi bile iskoristeni vo ekonomijata. Ako kako dr`ava sakame da odime napred vo site sistemi na Evropskata unija, nie }e mora da imame kvalitetni proizvodi koi }e bidat konkurentni na toj pazar. Zatoa makedonskoto stopanstvo mora da bide mehanizirano i sistematizirano. So povolnite krediti, so investiciite vo na{ite kapaciteti, mnogu polesno }e najdeme pazari za plasirawe na proizvodite.

ATANASOSKI: Kako dr`ava nie morame da se gri`ime za na{ite zemjodelci i sto~ari. No, za da bideme mnogu pouspe{ni, morame da napravime eden plan koj na Republika Makedonija vo momentov & e pove}e od neophoden. So nego }e se planiraat prvo onie produkti {to ni se potrebni za da se prehranime, a da ne kupuvame odnadvor. Mislam deka e mnogu lesno da se napravi eden takov plan koj bi bil poddr`an i za nego bi imale konsenzus. Nie edna{ zasekoga{ morame planski da po~neme da rabotime i da razmisluvame. Stihijnosta vo raboteweto i vo rakovodeweto na RM n# dovede do toa namesto da izvezuvame, da uvezuvame nepotrebni prehranbeni proizvodi. Treba zaedno da rabotime so zemjodelcite i nivnite produkti da gi plasirame prvo vo zemjava, a potoa vi{okot so pomo{ na dr`avata da se plasira na stranskite pazari.

ATANASOSKI: Dosega vo Makedonija nema{e zakoni koi }e ve za{titat. Sega{nata vlast ve ucenuva i veli deka ako ne sorabotuvate so niv, ako nemate nivna partiska ~lenska kni{ka, nema normalno rabotewe. Toa go rabotea dosega{nite, no i prethodnite vlastodr{ci. Tie gi zloupotrebuvaa stopanstvenici koi sakaa da rabotat i da bidat nezavisni. Nam ni e potrebno pazarno stopanstvo. Makedonija treba na biznismenite da im ovozmo`i prostor za rabota i da im sozdade na~in i pati{ta za {to polesno plasirawe na sopstvenite proizvodi na stranskite pazari.

ATANASOSKI: Prvo, smetam deka vo poslednive dvanaeset godini se napravi katostrofalna privatizacija koja se karakterizira so mnogu nepravilnosti i nezakonitosti. Zatoa toa denes mnogu negativno vlijae vrz ekonomskite tekovi i dvi`ewa vo zemjava. Morame da napravime analiza na privatizacijata. Da se preispita s# i onie {to ~esno ja kupile fabrikata da prodol`at da rabotat i taa da ostane vo nivna sopstvenost. Nim }e treba da im se podade raka i da im se posaka uspeh. No, za onie kompanii {to se prezemeni so potpis, ili na nekoj drug ne~esen na~in, }e mora da se plati vistinskata pazarna cena na kompanijata.

Vtoro, nie kako Makedonci edna{ zasekoga{ }e morame da napravime nacionalna platforma vo koja na{ite strate{ki giganti ne treba da se prodavaat na lica ili zemji koi nemaat soodveten tretman kon Makedoncite i kon drugite na{i gra|ani. Taka, mo`am da go potenciram slu~ajot so OKTA. Rafinerijata im be{e prodadena na Grcite koi nas ne n# priznavaat, no imaat soodvetni ekonomski interesi kon na{ata zemja. Nie ne mo`eme ekonomski da zavisime od edna takva zemja, osobeno koga stanuva zbor za energensite koi se od vitalno zna~ewe za Republika Makedonija. Zatoa smetam deka toa {to sega{nata vlast se obiduva da go prodade ESM, odi na {teta na makedonskiot narod. Istoto se slu~i i so "Makedonski telekomunikacii". Ako gra|anite pred proda`bata za edna minuta pla}aa 40 feninga, sega po kuso vreme pla}aat edna marka i 20 feninga. Toa zna~i deka so zgolemuvaweto na cenata na impulsot konzorciumot {to go kupi makedonskiot Telekom gi pla}a bankarskite krediti {to se zemeni za negovoto kupuvawe. Istoto mo`e da se slu~i i so ESM. Ako se prodade, noviot gazda preku no} }e ja poka~i cenata na ona nivo {to nemu mu odgovara. Zatoa smetam deka ovoj vitalen i strate{ki segment ne smee da se prodava.

ATANASOSKI: Za `al, vakviot odnos kon na{ite iselenici se provlekuva u{te od vremeto na porane{na Jugoslavija. Tie so decenii ne bea tretirani na primeren na~in. Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija se prodol`i so istata politika. No, za `al, koga vo 1998 godina celiot makedonski narod misle{e deka VMRO-DPMNE i negovite koalicioni partneri }e im go dadat osnovnoto pravo na iselenicite da glasaat, toa ne se napravi. Ovaa partija uvide deka ne mo`e so na{ite iselenici da se manipulira. Ako im se ovozmo`e{e da glasaat, tie }e gi odberea vistinskite lideri.

ATANASOSKI: Moram da potenciram, kako pretsedatel na Makedonska alijansa, deka na{ata partija sekoga{ }e se gri`i za site Makedonci bez razlika kade tie `iveat. Isto taka, }e se borime da im se ovozmo`at pravata na Makedoncite vo Egejskiot i vo Pirinskiot del od Makedonija, kako i na onie {to `iveat vo Mala Prespa i vo drugite delovi vo svetot. SDSM se otka`a od Makedoncite od Egejskiot del, a po doa|aweto na vlast, vo toa vreme najnacionalnata partija, VMRO-DPMNE se otka`a od na{ite bra}a vo Pirinskiot del od Makedonija. Za `al, vo ovie pet decenii nie nemame Makedonci koi ja vodat ovaa dr`ava, tuku imame lideri koi se zanimavaat so svoite li~ni interesi, ili rabotat za interesite na drugi sosedni dr`avi. Zatoa ovoj pat barame od makedonskiot narod vnimatelno da razmisli koj najdobro bi gi vodel vo idnina.

ATANASOSKI: [to se odnesuva do imeto, odnosno referencata {to ni be{e nametnata, nie otsekoga{ sme bile protiv toa sme{no ime, za{to nikade vo svetot nema takva dr`ava koja se narekuva "biv{a". Na nekolku pati vo razgovorite so amerikanskite senatori od Kongresot im poso~uvav: Ako vie n# narekuvate "biv{a", toga{ i nie }e morame da ve narekuvame "Porane{na britanska kolonija". Zatoa od OON }e morame da barame da n# priznaat pod ustavnoto ime Republika Makedonija i da go dobieme mestoto {to ni prilega kako na edna sovremena civilizirana dr`ava.

ATANASOSKI: Nie, pred s#, morame da razmislime kakvi zakoni imaat zapadnite zemji i morame na eden demokratski na~in da gi vospostavime istite zakoni i principi kako {to se vo SAD i vo EU. Makedonija e unitarna dr`ava. Taa e tatkovina na makedonskiot narod i na site malcinstva {to `iveat vo nea. Tie treba da gi u`ivaat istite prava kako {to gi imaat site gra|ani. Ni pove}e, ni pomalku. Toa istoto morame da go barame od sekoja etni~ka grupa {to `ivee vo Republika Makedonija. Kako ilustracija za ova mo`am da go poso~am primerot so SAD kade `iveat okolu 200 razli~ni malcinstva ili etni~ki grupi. No, koga tie }e dobijat dr`avjanstvo, stanuvaat Amerikanci, a potoa mo`at da bidat Amerikanci od makedonsko poteklo, Amerikanci od kinesko poteklo, Amerikanci od germansko poteklo itn. Zna~i, tie pred s# se Amerikanci. Toj sistem morame da go vovedeme i toa da profunkcionira vo Republika Makedonija. Tie {to se rodeni vo Makedonija se pred s# Makedonci. Nikoj ne mo`e da im go zabrani pravoto kako }e zboruvaat doma, na ulica ili so svoite prijateli. No, }e barame od tie etni~ki grupi da se pridr`uvaat do toa pravilo i da zboruvaat na makedonski jazik vo instituciite na sistemot. Makedonskiot jazik e dr`aven, oficijalen jazik koj }e bide primenuvan vo site institucii bez isklu~ok.