]E JA POVEDEME MAKEDONIJA VO CIVILIZIRAN SVET

STOJKOVSKI: Dvanaesetgodi{nata nezavisnost na Republika Makedonija istovremeno be{e i dvanaesetgodi{na neizvesnost. Sostojbite postojano se vlo{uvaa na bezbednosno, nacionalno i ekonomsko pole. Ima{e krizni momenti koi n# prisiluvaa da razmisluvame za toa deka mo`ebi i celosno }e ja izgubime dr`avata. Poslednite tri do ~etiri godini toa ~uvstvo na zagrozenost u{te pove}e se zgolemi, blagodarej}i na zgolemenata korupcija, nepotizmot, minatogodi{nite voeni dejstvija i drugo. Ima{e realni pritisoci od nadvor koi ja ote`nuvaa sostojbata, no doma{niot ~initel, t.e. diletantstvoto na vlasta i vlastodr{cite bea glavnite ~initeli za postojanoto i neprekinato nazaduvawe na makedonskata dr`avnost. I po dvanaeset godini nezavisnost, Republika Makedonija nema Nacionalna programa za svojot opstanok, razvoj i napredok. A znaeme deka site seriozni dr`avi vo svetot imaat razvojni programi za slednite pedeset, sto, pa i sto pedeset godini. Ne gledaj}i mo`nost za podobruvawe na sostojbite vo tatkovinata, osebno ne so dosega{nite vladeja~ki garnituri, re{iv da se vklu~am vo izbornata trka.

Planiraj}i go moeto kandidirawe, razmisluvav i da osnovam nova partija. Me|utoa, toa zna~e{e u{te pogolemo delewe na makedonskoto glasa~ko telo. Zatoa se opredeliv za edna od postoe~kite partii. Mojot izbor be{e tokmu "Koalicijata na sonceto" vo koja vleguvaat Makedonska alijansa i Makedonska narodna partija, bidej}i nema druga partija ili koalicija vo koja mo`am so ~ista sovest da se vklu~am i na krajot mojot obraz da ostane ~ist. Samo vo ovaa Koalicija ima ~esni, neizvalkani kandidati, nacionalno svesni, doblesni i re{itelni koi mo`at da ja povedat Republika Makedonija kon civiliziraniot svet.

STOJKOVSKI: Na{ata kampawa ode{e dobro. Nie rabotevme so ograni~en buxet, taka {to najmnogu se skoncentriravme na li~ni kontakti so glasa~ite. Odzivot e mnogu povolen i uviduvam deka i pokraj skapata kampawa na dvete najgolemi partii, mnozinstvoto glasa~i s# u{te se neopredeleni, {to nam ni odgovara. Me|utoa, doa|aj}i od iseleni{tvoto, revoltiran sum od poplavata na van~omihajlovisti~kite crno-crveni znamiwa na mitinzite na vladeja~kata partija. Za~uduva i faktot deka s# u{te ima lu|e koi do nebesa go izdignuvaat predavnikot Van~o Mihajlov kako golem Makedonec, koga znaeme deka do krajot na svojot `ivot toj se izjasnuva{e za Bugarin od Makedonija. Kako li se ~uvstvuva ministerot Qube Bo{kovski koga vo [tip go vklu~i Mihajlov me|u dobrite Makedonci? A {to }e re~e svetot za nas koga rakovodni lu|e vo Vladata nemaat makedonsko nacionalno ~uvstvo? Krajno vreme e makedonskiot narod nedvosmisleno da im svrti grb na site predavnici, izrodi i nedokvakani politi~ki diletanti. Mislam deka vo taa smisla sega{nite izbori se sudbonosni za Republika Makedonija i makedonskiot narod.

STOJKOVSKI: Kako pratenik vo makedonskoto Sobranie }e se zalagam za vospostavuvawe bliska sorabotka so iseleni{tvoto, na dr`avna, a ne na partiska osnova. ]e sprovedeme popis na celoto iseleni{tvo za da znaeme to~no kolku i kade s# n# ima. Potoa }e podgotvime programa za celosno vklu~uvawe na makedonskite iselenici vo nacionalniot, duhovniot, kulturniot, sportskiot, verskiot, stopanskiot i politi~kiot `ivot na Republika Makedonija. Ne smeeme nikoga{ da zaboravime deka makedonskoto iseleni{tvo e sostaven del od makedonskata nacija i dr`ava, a za da mu go doka`eme toa na iseleni{tvoto, mora na sekoj etni~ki Makedonec - iselenik da mu ovozmo`ime da stane dr`avjanin na Republika Makedonija so pravo na glas vo mestoto na `iveewe. Patem da ne zaboravime deka takvi prava treba da obezbedime i za Makedoncite od porobenite delovi na Makedonija. Potoa, }e go vozobnovime spisanieto "Makedonija" kako dr`avno spisanie koe }e bide most na dr`avata so iseleni{tvoto i propagandno sredstvo za dostignuvawata na dr`avata i pretstavuva~ na makedonskite nacionalni i dr`avni interesi pred svetot. Na krajot, }e pretstavime edna osmislena i pottiknuva~ka povratna programa za iseleni{tvoto.

STOJKOVSKI: Republika Makedonija, kako tatkovina na site etni~ki Makedonci bez razlika na nivnoto mesto na ra|awe ili `iveewe, spored svojot Ustav e dol`na da se gri`i za nivnite interesi. Za `al, nezavisna Republika Makedonija ne napravi ni{to za da gi za{titi porobenite Makedonci ili pak da im pomogne vo nivnata borba za ~ovekovi i nacionalni prava. Naprotiv, sega{nava i minatite vladi celosno gi zapostavija, zaboravija i ignoriraa porobenite Makedonci.

Ve}e dvaeset godini se zanimavam so ovaa problematika, kako ~len i porane{en pretsedatel na Makedonskoto dvi`ewe za ~ovekovi prava vo Kanada i kako ~len i sega pretsedatel na organizacijata "Obedineti Makedonci" za Kanada. I dvete organizacii najmnogu se zanimavaat tokmu so problematikata na porobenite i obespraveni etni~ki Makedonci i nivnite prava. Nie go odbravme diplomatskiot pat za zdobivawe nacionalni, verski i ~ovekovi prava na ovoj del od makedonskiot narod i preku u~estvo na me|unarodni konferencii za ~ovekovi prava, ispra}awe pisma do me|unarodni ustanovi i zdru`enija, i voop{to preku lobirawe pred mo}nite svetski ustanovi i dr`avi.

Ako nie dojdeme na vlast i ako jas li~no stanam pratenik vo Sobranieto na Republika Makedonija, }e baram od novosozdadenata vlada vedna{ da se vospostavat bliski odnosi so Makedoncite od celiot Balkan, a osobeno so nivnite zdru`enija. ]e baram vladata i dr`avata dosledno da gi za{tituva pravata na porobenite Makedonci vo sekoja prilika, na sekoja konferencija i pri sredba so sekoja vlijatelna me|unarodna organizacija ili dr`ava. Od ova ne smee da se otstapi s# dodeka Makedoncite od celiot Balkan, osobeno tie koi s# u{te `iveat na porobenite teritorii na etni~ka Makedonija, ne go dobijat pravoto slobodno da se narekuvaat Makedonci, i toa vo etni~ka smisla na zborot: Slobodno da go koristat makedonskiot jazik i pismo vo sekojdnevnoto li~no op{tewe, vo lokalnite dr`avni ustanovi, kako i vo obrazovanieto od najniskiot do najvisokiot stepen; Pravoto na vra}awe na svoite iskonski ogni{ta so soodvetna o{teta na site proterani Makedonci bez razlika dali e toa od egejskiot ili pirinskiot del, goranskiot ili maloprespanskiot del od Makedonija, ili pak sega od zapadniot del na Republika Makedonija, i slobodno koristewe na svoite imoti; Pravoto na sloboden kulturen i duhoven `ivot i na krajot, pravoto na `ivot bez pritisok, zastra{uvawe i obespravuvawe.

Se razbira, kako i za makedonskoto iseleni{tvo, taka i za Makedoncite koi s# u{te `iveat vo etni~ka Makedonija, no nadvor od Republika Makedonija, mora prakti~no da se ovozmo`i pravoto na makedonsko dr`avjanstvo i pravoto na glas. Nasproti prethodnite vladi koi za vreme na dvanaesetgodi{nata nezavisnost nitu edna{ ne go pokrenaa pravoto na proteranite Makedonci od egejskiot del, a koi sega se dr`avjani na Republika Makedonija, Kanada, Avstralija i nekoi isto~noevropski dr`avi, nie }e go postavime nivniot problem na dneven red. Nivnite barawa se mnogu ednostavni i vo ramkite na site me|unarodni dogovori za ~ovekovi prava. Me|u drugoto, tie baraat od Grcija slobodno da gi posetuvaat svoite rodni ogni{ta; Pravoto na svoite imoti i nepre~eno nivno koristewe; I kako proterani Makedonci go baraat pravoto na naseluvawe na svoite iskonski ogni{ta. Samo vo Republika Makedonija ima pove}e od sto iljadi dr`avjani na koi nad pedeset godini im se odzemeni tie prava. Republika Makedonija ne smee, vo imeto na nekoe la`no dobrososedstvo, da otstapi od pravednite barawa na proteranite Makedonci od egejskiot del na Makedonija, bez razlika kade tie sega `iveat.

Koga sme kaj ovaa tema, bi sakal da ka`am ne{to i za islamiziranite Makedonci. Nie }e dejstvuvame za celosno nivno vklu~uvawe vo makedonskoto nacionalno tkivo. Eden na~in da se pottikne ova e preku osnovawe Makedonska islamska zaednica, koja }e gi obedinuva site Makedonci so islamska veroispoved, a sega `iveat vo Republika Makedonija, Srbija, Albanija, Grcija, Bugarija i Turcija. Drug neophoden na~in }e bide preku vklu~uvawe na Makedonci so muslimanska veroispoved vo vrvnite redovi na idnata vlada.

STOJKOVSKI: Nasproti vetuvawata za tajvanskite milijardi, mislam deka treba da se osvrneme na na{ite milijardi. Kako prvo, milijardite se tokmu tuka, me|u narodot. Preku vospostavuvawe zdravi stopanski uslovi, so poednostavena regulativa, bez kriminal, korupcija i nepotizam, makedonskiot narod mo`e da stvori zdravo stopanstvo koe nabrzo }e gi poka`e rezultatite. Otkako takvite stopanski uslovi }e se vospostavat na delo, stranskite vlo`uvawa nema da izostanat, pred s# od strana na na{ite iselenici. Ima nekolku na~ini na vlo`uvawe za koi na{ite iselenici mo`eme da gi zainteresirame, se razbira otkako }e se ras~isti so korupcijata i so kriminalot. Prv na~in e da davaat zaem na svoi bliski pri otvorawe na malo stopanstvo. Tuka bezdrugo dr`avata }e treba da go garantira zaemot. Potoa sleduva vlo`uvaweto na povratnicite vo svoe malo stopanstvo koe na po~etokot }e vrabotuva ~lenovi na potesnoto semejstvo, a potoa i po{iroko. Ima mo`nost, mnogubrojnite bogati iselenici koi ve}e imaat svoi stopanstva vo stranstvo da otvorat pogolemi kapaciteti vo dr`avata, kako {to toa ve}e go ima napraveno i pretsedatelot na Makedonska alijansa, \orgija Atanasoski. Se razbira, ima mo`nost i za povratni i nepovratni sredstva za razvoj na tatkovinata, no }e povtoram deka seto ova mo`e da se ostvari isklu~ivo ako korupcijata se zase~e od koren.

STOJKOVSKI: Mojata vizija i `elba za Republika Makedonija e taa da se izgradi vo ekonomski visokorazviena i demokratska dr`ava. Kako narod i dr`ava nie ja imame taa mo`nost, no za toa da se ostvari treba na rakovodno mesto da dojdat ~esni, nekompromitirani, nekorumpirani, nacionalno svesni i doblesni lu|e. Niedna partija ja nema taa sposobnost sama da go ostvari ova. Zatoa treba kako dr`ava da se zafatime so izrabotka na Nacionalna razvojna programa vo koja }e se vklu~at site intelektualni sposobnosti na makedonskata dr`ava i narod. Programata treba da gi obraboti site aspekti na dr`avnoto postoewe, od nacionalnoto i kulturnoto, do ekonomskoto i sportskoto, i treba da gi opfati razvojnite potrebi za slednite 100 do 150 godini. Edna takva Programa }e bide kako Sveta kniga za sekoja idna makedonska Vlada i }e ja sproveduva spored svoite sposobnosti. Makedonskiot narod i malcinstvata }e bidat sigurni za svojata idnina, a na sekoi idni izbori }e glasaat za taa partija ili koalicija koja najdobro i najbrzo go ispolnuva razvojniot plan. Vaka se raboti vo sekoja normalna dr`ava i sakam da ja vidat istata idnina i za Makedonija.