SMISLENO RAZNEBITUVAWE NA MAKEDONIJA

Amanetot {to na po~etokot od doa|aweto na vlasta Georgievski im go dade na svoite privrzanici i podanici deka s# }e uni{ti {to sozdade negoviot lut protivnik SDSM, se ostvari. Vo na{ata zemja ne ostana zdravo tkivo. Teloto e metastazirano od gluposta, od al~nosta i od la`niot patriotizam na politi~kata elita na VMRO-DPMNE.

Makedonija vo ovie nekolku burni i naludni~avi godini pre`ivea mnogu ne{ta: aferi, nasilstva, reketarstva, ubistva, nerazjasneti privatizacii i dve vojni, od koi kosovskata ne odi na raka na partijata na Georgievski, no zatoa pak lanskata odi na negova du{a.

I po ova, ni{to ne e isto. Mo`ebi sme postari, no ne i popametni. Georgievski n# zbudale. Vo 1998 godina mu veruvavme, n# true{e so la`na nade`. ^etiri godini podocna Republika Makedonija e na kolena. Od vladeeweto na Georgievski predvreme ostarevme. VMRO-vskiot bezobrazluk ja sogoli makedonskata nacionalna du{a. Namesto vistinski promeni, Makedonija od 1998 godina e promeneta od koren. Sekoj cent ili dolar otide vo xebot na Premierot i negovite pajta{i. Strate{kite ekonomski subjekti se prodadeni, a razurnatoto stopanstvo `ivee od milostina.

Za makedonskiot narod ostana pomijata i burleskata {to ni se slu~uva. Varvarstvo n# crvjosa. Segde gledame jad i ma~notija. Navednati glavi i razo~arani lica. Bezdu{ni du{i {to talkaat po ulici i nemo ja sledat "~au{evskata" kolona od vozila i ~ista~i {to mu go ~istat patot na Premierot. No, mozokot ne ni vegetira. Memorijata gi pameti fanfarite na parlamentarniot olimpiski uspeh na Georgievski. Dogovorot so narodot va`e{e sto dena, a famoznata milijarda na Cile go izdigna od kalta i mu ja podari {ansata da se so`ivee so ulogata na prv ~ovek na makedonskata Vlada. No, {tom sedna na foteljata, neiz`iveaniot del~evski "vojvoda" im se pridru`i na java~ite na apokalipsata. Makite stanaa realnost, a Qub~e beguva{e so Makedonija. Nikoj ne ja sfa}a{e seriozno negovata poraka deka se podgotvuva osum godini da vladee so Makedonija, no kako promenite n# odminuvaa taka se dlabe{e na{iot bunar. Negovite najverni sledbenici Sa{o Staninov, Pane Velev (sega po~inat) i Qube Bo{kovski go podgotvuvaa terenot za manipulirawe so makedonskiot narod i drugite gra|ani na Republika Makedonija. Toga{ Staninov vo uloga na prv dano~nik vo zemjava, potpomognat od doverlivite lu|e na Georgievski, Velev i Bo{kovski, koi mu pre~ea na porane{niot minister za vnatre{ni raboti, Pavle Trajanov, vleguvaa kaubojski vo firmite i gi ucenuvaa menaxerite na kompaniite. Od toj period se pameti pompezniot upad vo "Sileks" koj podocna se pretvori vo farsa i prezentacija na crnite najlon-vre}i polni so dokumenti od upadot vo Kratovo. Ovoj slu~aj nikoga{ ne be{e do kraj osvetlen. Negoviot stil i na~in na vodewe na Upravata za javni prihodi be{e mo{ne kontroverzen. Od s# {to sraboti dodeka be{e prv dano~nik vo zemjava ostanaa samo pompeznite najavi deka gi gone{e kriminalcite, deka e opkru`en so {verceri, deka direktorite na firmite krijat golemi iznosi na pari od neplateni akcizi. Seto toa premnogu nalikuva{e na nekoj tretoklasen holivudski film vo koj ima golema brkotnica i sre}en kraj. Me|utoa, otkako vlasta vleze vo kompaniite bliski do opozicijata, "Sileks" i "Granit", taa gi poseti i firmite {to nekoga{ gi vodea bliskite VMRO- vci, onie {to mu bea trn v oko na Georgievski - "Drisla" i kompanijata BS. Podocna vlasta se nafrli na "Makpetrol", glavniot konkurent na "Okta" {to Georgievski im ja prodade na Grcite, a opozicijata go napa|a{e tajniot i {teten dogovor za Makedonija.

Tajvanskata avantura na Cile mu ode{e vo prilog na vladeeweto na Georgievski. Taa famozna i s# u{te dokraj neanalizirana slu~ka vo koja odredeni lica od DA lapnaa golema provizija, samo ja vturnaa Republika Makedonija vo kanxite na belosvetskata politika. Bastionot na Milo{evi} be{e razurnat preku grbot na Makedonija. Vo taa nerazjasneta vojna za gra|anskite prava na Albancite na Kosovo se vivna sega{niot pretsedatel Trajkovski, koj be{e pulen~e na Dosta Dimovska, postojanata pridru`ni~ka i ~ovek vo senka na Georgievski. Vo isto vreme brakot me|u Premierot i dotoga{ najpopularniot albanski politi~ar, Arben Xaferi, se zacvrstuva{e. Nivnata sorabotka do Grup~in i ponatamu odli~no se realizira{e na pretsedatelskite izbori vo 1999 godina. Xaferi go ispolni svoeto vetuvawe, Albancite glasaa za "albanskiot pretsedatel". Dolgot ostana dolg koj podocna mora{e da se vrati. Vo me|uvreme carstvoto na Premierot go napu{ti Pavle Trajanov. Na scena nastapuva Dosta Dimovska - najvlijatelnata `ena vo Makedonija koja podocna }e uni{ti s# {to zna~i sistem, organizacija, policija - dr`ava.

Na 11 januari 2000 godina, vo blizina na skopskoto selo Ara~inovo, se slu~i kontroverzniot nastan, masakrot vo koj bea ubieni policajcite Aco Angelovski, Kiril Petru{evski i pomladiot policiski inspektor Erol Gotak. Vo neuspe{nata i neprofesionalna policiska racija se spasi samo policiskiot inspektor Goran Novkovski. Podocna skopskoto Osnovno javno obvinitelstvo do Osnovniot sud Skopje 2 podnese obvinitelen akt protiv pettemina osomni~eni - Lirim Dinarica, Ramiz Asani, Mu~a Bajrami i Ba{kim Asani. Me|utoa, podocna obvinenieto padna na sud, a osomni~enite bea oslobodeni.

Vo april 2000 godina se slu~i u{te edna afera. Toa e slu~kata so Xavid Asani koj vo periodot od 25 mart do 3 april be{e vo zatvorot vo [utka, a podocna be{e trampan za ~etvoricata kidnapirani vojnici na ARM. Istiot mesec go odbele`a Dragan Daravelski, prviot carinik vo zemjava. Direktorot na Carinskata uprava na Makedonija, Dragan Daravelski, pobara od Vladata da mu bidat dadeni na upravuvawe grani~nite premini {to se vo nadle`nost na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor. Daravelski baraweto go potkrepi so idejata deka carinskata slu`ba bi mo`ela da se samofinansira ako gi upravuva grani~nite premini. No, idejata za samofinansirawe na Carinskata slu`ba be{e odbiena taka {to ostana problemot so vi{okot na vraboteni vo Carinata. Spored toga{nite procenki na Vladata, vo administrativna penzija trebaa da zaminat okolu 4.000 lica, a MMF bara{e plus 2.000 predvremeni penzioneri pove}e. Ova samo be{e blaga predigra vo odnos na ona {to go napravi ~eli~nata ledi.

Porane{nata ministerka za vnatre{ni raboti, Dosta Dimovska, razre{i i preraspredeli na drugi zada~i 120 na~alnici i rakovoditeli na sektori vo MVR. So ova zapo~na da se realizira planot za uni{tuvawe na makedonskata policija i organite na dr`avata {to podocna mnogu lo{o se odrazi vrz odbranata na RM.

[estiot mesec od 2000 godina be{e odbele`an po crnite smeni vo tutunskite kombinati koi rabotat za proizvodstvo i za izvoz na elitnite vidovi cigari. Vakviot biznis sekoga{ be{e demantiran od Vladata na Georgievski. Ako vo ekonomijata im "cvetaa rozite" i na Premierot i na negovata partija, vo politika toj ras~isti so Boris Stojmenov. No, raskolot vo VMRO-DPMNE se rasplamte. Na 25 avgust 2000 godina pet pratenici ja napu{tija mati~nata partija i & se pridru`ija na VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija. Pokraj pratenicite \or|i Todorov, Zlatko ^erkezov, Nenad Ristovski, Zlatko Stojmenov, Zvonko Mir~eski, partijata treba{e da ja napu{ti i Mitko Kirov, no vrz nego i vrz drugi pratenici se prave{e vistinska hajka, pritisok {to ja smeni politi~kata klima vo Republika Makedonija.

Od toj moment Georgievski zapo~na da si ja spasuva sopstvenata ko`a so pari, uceni i fizi~ki pritisok. I takvata kontaminacija na parlamentarniot `ivot s# u{te trae. Vo oktomvri mediumite ja otkrija aferata so Fazli Veliu koj be{e uapsen od germanskata policija vo Karlsrue. Policijata be{e go uapsila Fazli Veliu od ki~evskoto selo Kolari, "mozokot" na bomba{kite napadi {to bile izvr{eni vo zapadna Makedonija vo esenta 1998 godina, po kogo makedonskite organi izdadoa poternica preku Interpol i po 45 dena pritvor go oslobodija zatoa {to nikoj od makedonskoto Ministerstvo za pravda ne be{e zainteresirano za negovo ekstradirawe vo zemjava. Vo aferata be{e vme{an ministerot za pravda, Xevdet Nasufi.

Na 28 noemvri 2000 godina po nekolkumese~ni peripetii, Georgievski uspea so pomo{ na starata taktika da izvojuva Pirova pobeda. Ja zadr`a vlasta, ras~isti so Tupurkovski i suvereno vladee{e so Makedonija. Vladeja~kata koalicija uspea da ja demonstrira parlamentarnata mo} so pomo{ na parite, potkuplivosta i pritisokot. Ve}e videnoto uspea da pomine kaj odredeni son~ogledi. Mnozinstvo be{e skrpeno so pomo{ na porane{nite alternativcite - Pavle Todorovski, Risto Spana}ov i Alija [ahi}, kako i so Amdi Bajram. Vo toga{noto mnozinstvo vlegoa i nezavisnite pratenici Ilijaz Sabriu i Mevqan Tairi, Kastriot Haxirexa, Aslan Selmani od DAAM i Slobodan Danevski od LP. Zaedno so 43 pratenici od VMRO-DPMNE, 11-te od DPA, mnozinstvoto broe{e 63 pratenici, a spored izjavite, vladeja~koto mnozinstvo smeta{e vkupno na 66 glasovi.

Vo me|uvreme gi vidovme lokalnite izbori. Ubistvo vo Kondovo, tepa~ki vo Ohrid i tajni podgotovki za lanskata vojna. Nastanite {to se slu~ija navistina se porazitelni za Republika Makedonija. Ramkovniot dogovor ja smeni dr`avata. No, ne go smeni promenliviot karakter na Georgievski. Toj i natamu e al~en i caruva so zemjava so pomo{ na najeksponiranite partiski vojnici: Lambe Arnaudov, Tamburkovski, Vojo Mihajlovski i drugite puleni. Erata na Georgievski tuka ne zavr{uva. Toj e zadovolitelno mo}en i kontroverzen. Sekoj poteg mu e odmeren i ako treba ne gi {tedi site sredstva za da udri po makedonskiot narod. Vlasta e slatka rabota i zatoa ne saka da ja napu{ti. O~igledno zaboravi deka narodot mu presudi na Crvenkovski, a sega dojde vreme nemu da mu sudat. Kako }e mu se presudi, zavisi od razo~araniot i gneven makedonski narod.