NA NARODOT MU SE ZGADI OD PREDAVNICITE

Na 18.09. 1998 godina na mitingot vo Kavadarci toj izjavi: VMRO-DPMNE }e otvori iljadnici novi fabriki i u{te tolku rabotni mesta. ]e se formiraat tri slobodni zoni vo Republika Makedonija vo koi stranskite investitori }e bidat oslobodeni od dano~ni obvrski kon dr`avata, dokolku vrabotat 200 rabotnici.

Apsurd: Lub~o zatvori golem broj fabriki i se potrudi brojot na nevraboteni vo ovaa dr`ava da bide pogolem od brojot na vraboteni.

Na mitingot vo Radovi{ (21.09. 1998 godina) toj izjavi: Dojde vreme na promeni vo ovaa dr`ava na koi se ~eka{e i nie itno }e gi sredime sostojbite vo koi n# dovede aktuelnata vlast, za na mitingot vo Sveti Nikole i Lozovo na 23.9. 1998 da dodade deka e krajno vreme za promeni koi samo VMRO-DPMNE mo`e da gi donese.

I navistina Georgievski napravi takvi nevideni promeni vo ovaa dr`ava {to ja dovede do vojna.

Na mitingot vo Gevgelija na 2.10. 1998 godina Georgievski potencira{e:

Vladeja~kata SDSM nepravdata ja donese na golema vrata, a nie za sto dena }e ja doneseme evropskata pravda.

Od toga{, pa do den denes pominaa mnogu pove}e od 100 dena, a Georgievski ne samo {to ne ja donese pravdata, tuku donese u{te pogolema nepravda.

Spored mnogumina, minatogodi{noto krvavo scenario e inscenirano me|u nego i Xaferi za da se prinudat Makedoncite na otstapki za promena na Ustavot koi Georgievski mu gi vetil na Xaferi vo zamena za politi~ka poddr{ka za poslednite pretsedatelski i lokalni izbori. Xaferi si go ispolni vetuvaweto, odnosno kandidatot na VMRO-DPMNE, Boris Trajkovski, so albanska poddr{ka stana pretsedatel na ovaa dr`ava.

Iako na 29.09. 1998 godina vo Ko~ani, Georgievski potencira{e: Vremeto na SDSM vo Makedonija pomina. Lu|eto od ovaa partija treba da sfatat edna rabota - deka izborniot falsifikat koj go napravija vo 1994 godina be{e edna golema kra`ba i nema da se povtori vo ovaa izborna godina, manipulaciite i nasilstvata bea pridru`na pojava i za vreme na parlamentarnite i za vreme na lokalnite izbori. Ona {to Georgievski mu go veti na Xaferi, si go ispolni. Go promeni Ustavot, a so potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor (13 avgust 2001 godina) napravi ~ekor kon federalizacija na Makedonija.

Georgievski, del~evskiot "vojvoda", odnosno diktator, svojata politi~ka kariera ja zapo~nuva mnogu mlad. Na 25-godi{na vozrast, vo 1991 godina, bez nikakvo politi~ko iskustvo stanuva potpretsedatel na R. Makedonija, za po osum meseci da si podnese ostavka. Ovoj ~ovek na funkcijata {to ja vr{i dojde bez stru~na podgotovka, odnosno zavr{i Filolo{ki fakultet. Ostanuva nejasno kakvi dopirni to~ki ima premierstvuvaweto so kni`evnosta?! Otsko~na {tica vo negoviot `ivot e aktuelniot lider na VMRO - Makedonska, Boris Stojmenov, koj finansiski mu pomogna da zastane na noze i vo ~ija{to kompanija Georgievski rabote{e od 1995 do 1998 godina. Georgievski na 7.08. 1998 godina ja promovira{e Koalicijata me|u VMRO-DPMNE i DA i na parlamentarnite izbori vo 1998 godina nastapi so mototo: "Promeni za dostoinstven `ivot". No, taa Koalicija ne trae{e mnogu. Spored {pekulaciite koi kru`ea vo javnosta, "tikvata pukna" zatoa {to Tupurkovski mu pre~el na Georgievski da kandidira ~ovek od VMRO-DPMNE za pretsedatel na Makedonija, a pak ~lenovite na DA smetale deka kandidatot za pretsedatel treba da bide od nivnite redovi. Iako Georgievski se razvede od Tupurkovski, veren prijatel na Premierot ostana liderot na DPA, Arben Xaferi, so kogo na 1.10. 1998 godina ja promoviraa Koalicijata me|u VMRO-DPMNE i DPA i do den denes, iako DPA na ovie parlamentarni izbori ne e vo Koalicija so DPMNE, ja par~at Makedonija.

Od 30 noemvri 1998 godina, koga Georgievski za prvpat zastana na ~elo na vladiniot Kabinet, pa do denes toj rekonstruira osum vladi {to e dovolen pokazatel za negovata nesposobnost da ja vodi dr`avava.

Glavna karakteristika na vladeeweto na Georgievski se serijata aferi i skandali vo site domeni od op{testveniot `ivot vo Makedonija.

Toj vo interes na dobrata me|usosedska politika sekoga{ gi zaborava{e Makedoncite, a na pu{taweto na naftovodot Skopje - Solun, na 2 juli ovaa godina, go zaboravi i imeto na svojata dr`ava. Na{ata zemja, na{ata dr`ava - povtoruva{e toj, a imeto Republika Makedonija nitu edna{ ne go izgovori.

Vo negovo vreme se slu~i i ekspanzijata na bugar{tinata vo Makedonija - promocijata na bugaromanskoto zdru`enie "Radko", pomenot na Mara Buneva itn. So eden zbor, na~inot na koj Georgievski ja vode{e ovaa dr`ava go sru{i i posledniot most me|u nego i makedonskiot narod.

Vo raznebituvaweto na makedonskata dr`ava na Georgievski mu pomogna i s# u{te mu pomaga i kavadar~anecot Stojan Andov. Prviot parlamentarec doka`a deka toj gi dr`i koncite vo makedonskiot Parlament i deka ako nekoj ne mu se dopa|a, mo`e da go isfrli od sobraniskata govornica. Na Andov ne mu pre~e{e preku kameleonstvoto da si sozdade bogata politi~ka kariera. Toj sekoga{ se vrte{e vo onaa nasoka vo koja {to duva{e veterot. Tokmu taa "pusta `elba za vlast" go natera da si zamine od Liberalno-demokratskata partija, za povtorno da ja oformi Liberalnata partija i da vleze vo politi~ki brak so Lub~o Georgievski.

Iako, kako kandidat na LDP za vreme na pretsedatelskite izbori, vo 1999 godina vele{e deka dokolku stane pretsedatel na Republika Makedonija }e se bori Makedonija da ostane unitarna dr`ava i deka }e se sprotivstavuva na obidite za federalizacija i kantonizacija na dr`avata, zaboravi na tie svoi vetuvawa.

Koga ni se slu~i vojnata, Andov na amerikanskiot pretstavnik, Xejms Perdju, mu izjavi: Nema da zaka`am sednica na Sobranieto i nema da se usvojat amandmanite s# dodeka ne bidat oslobodeni kidnapiranite civili, odnosno mu go ka`a ona {to im go veti na semejstvata na kidnapiranite. No, ne go odr`a zborot. Ja zaka`a sednicata. Makedonija dobi nov Ustav, a kidnapiranite Makedonci s# u{te ne se oslobodeni. Andov, kako aktuelen pretsedatel na Parlamentot, kako nekoga{en pretsedatel na Ustavnata komisija vo koja se razgleduvaa prvite izmeni na Ustavot, i kako eden od inicijatorite i predlaga~ite na Deklaracijata za suverenost na Republika Makedonija, dozvoli nekoj da ni ja odzeme taa suverenost i so sila da ni go smeni Ustavot. Toj vleze vo koalicija so lu|eto koi na mitingot vo Peh~evo (7 oktomvri 1999 godina) gi obvini deka go negiraat makedonskiot identitet i baraat bugarski koreni vo makedonskiot narod.

No, i liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, so svoite biseri & e dobro poznat na makedonskata javnost. Po aferata TAT, po sozdavaweto na propadnatite piramidalni {tedilnici, po neuspe{nata borba so oktopodot, somnitelnata privatizacija, narodot go simna od piedestalot i esenta 1998 godina go smesti vo opozicijata. Crvenkovski go `igosuvaa kako prosrpski orientiran, a vlasta ja izgubi so oddale~uvawe od narodot kako i nezainteresiranosta za problemite na obi~nite gra|anite. Edna{ narodot mu presudi na Crvenkovski i badijala mu se sega raznoraznite ubeduvawa deka toj se promenil i deka ja nau~il lekcijata {to mu ja odr`aa glasa~ite vo 1998 godina. Narodot ne prostuva taka lesno!

Na parlamentarnite izbori narodot }e odlu~i koj }e ja vodi Makedonija vo naredniot ~etirigodi{en period, no sosema jasno e deka ovie politi~ari - Georgievski, Andov i Crvenkovski - so seto ona {to & go napravija na ovaa dr`ava, ne zaslu`uvaat da ja dobijat doverbata na gra|anite na 15 septemvri.