| |
POLITIKA
"Borcite za ~ovekovi prava" posegnaa i po bo`jite hramovi
"KOALICIJATA ZA PROMENI" NI JA UNI[TI SVETOSTA!
Pi{uva: Mileva LAZOVA
- Nieden Makedonec ne mo`e kolku i da saka (iako se nao|a vo sopstvenata
zemja) da poseti nekoj od razurnatite svetili{ta od ednostavna pri~ina -
nikoj ne garantira bezbednost.
- Na teroristite od t.n. ONA, makedonskoto bogato kulturno nasledstvo im
be{e kako odbranben voen {tit i nitu vo eden mig ne se pokolebaa nitu pak
go po{tedija.
- Ministerot Bo{kovski, kolku i da se tupa vo gradi, ne uspea ili ne
saka{e da gi za{titi na{ite manastiri i crkvi od razurnuvawe i skvernavewe.
K oalicijata me|u DP-MNE
i DPA, koja mnogu ~esto se narekuva i balisti~ko-vrhovisti~ka koalicija,
me|u brojnite zlodela vo tekot na vladeeweto, ni ja donese i vojnata. Vo taa
vojna vo Makedonija, pokraj ~ove~kite `rtvi, bea uni{teni i mnogu sveti
hramovi vo dr`avava. Albanskite teroristi, vo stilot na Talibancite,
posegnaa i po najsvetoto vo ovaa drevna zemja.

Crkvata im be{e vo funkcija na bunker

Freski "obele`ani" so teroristi~ki simboli
So po~etokot na vojnata, na 14 mart 2001 godina vo Tetovskiot i
Kumanovskiot krizen region, albanskite teroristi ne samo {to posegnaa po `ivotite
na makedonskite braniteli, tuku zad sebe ostavija pusto{ urivaj}i i palej}i
golem broj verski pravoslavni objekti. Manastirite, crkvite, konacite koi gi
imaat pre`iveano Prvata i Vtorata svetska vojna, "do`iveaja" da bidat za
samo eden mig o{teteni i bukvalno sramneti so zemja.
Najreprezentativnite srednovekovni spomenici denes se nedostapni za
istra`uva~ite i vernicite. I po godina ipol od po~etokot na voenite
konflikti, nieden Makedonec ne mo`e kolku i da saka (iako se nao|a vo
sopstvenata zemja) da poseti nekoj od ovie svetili{ta od ednostavna pri~ina
- nikoj ne garantira bezbednost. S# u{te postoi opasnost od zaboraveni ili
ve{to skrieni bombi.
REALNOST
Spisokot na razru{eni, opo`areni i na vandalski na~in o{teteni sakralni
objekti, svedoci na makedonskoto minato, e navistina golem. Kolku za
potsetuvawe, "Sveti Atanasie" vo Le{ok, crkva koja e vozobnovena vo 1924
godina, osvetena vo 1936 godina, i konacite vo manastirskiot kompleks, denes
se samo kup urnatini (crkvata minirana i do temel razru{ena, a konacite
rastureni i ograbeni).
Ovoj manastirski kompleks, za `al, ne e edinstven. Spisokot e prepoln so
imiwa na crkvi i manastiri za koi denes mo`e da se konstatira deka niz niv
pominal huliganski bran bez skrupuli. "Sveta Bogorodica" od selo Le{ok
gradena vo XIII
vek, manastirot "Sv. \or|i", Mala
Re~ica koj datira od VI-XII
vek, "Sv. Atanasij" - Baltepe na Tetovsko Kale, od XII
vek, od seloto Nepro{teno crkvite "Sv. Ilija" i "Sv. Arhangel Mihail",
manastirot "Uspenie na Presveta Bogorodica" od Matej~e..... Manastirskite
konaci vo Matej~e teroristite gi zapalija, a na yidovite od crkvata s# u{te
postojat tragi od ispi{anite simboli na takanare~enata "ONA". Nejzinite
oznaki, simbolite (U^K kako {to teroristite miluvaat da ja nare~at) ispi{ani
so flomaster i sprejovi, tragi od ogneno oru`je vre`ani na eden od
najzna~ajnite i najbogatite fresko`ivopisi vo manastirot Matej~e be{e
realnata slika koja gi "bode{e" o~ite na sekoj koj ima{e retka mo`nost da go
poseti ova sveto mesto. Po izvr{eniot vandalizam, a so cel da ja "razubavat"
slikata pred evropskite nabquduva~i, pripadnicite na t.n. ONA nastojuvale da
gi prikrijat ili ostranat tragite od nivnoto skvernavewe na freskite so
triewe i grebewe. Na ovoj na~in samo ja "imresioniraa" nabquduva~kata misija
so nanesenite vistinski trajni o{tetuvawa na mnoguvekovniot i bogat svet
hram. Za `al, vakvata slika e realnosta i vo drugite spomnati svetili{ta, a
podatocite za stepenot na nivnoto o{tetuvawe se frapantni i zgrozuva~ki.
VANDALIZAM
Na "borcite za ~ovekovi prava", makedonskoto bogato kulturno nasledstvo
im be{e kako odbranben voen {tit i nitu vo eden mig ne se pokolebaa nitu pak
go po{tedija. Makedonskite bezbednosni sili, po~ituvaj}i gi ovie sveti
hramovi i svojata religija, ne vr{ea nikakvi borbeni dejstvija. Znaej}i go
toa, albanskite teroristi gi iskoristija tie momenti i ovie vredni objekti
od sredniot vek gi uni{tija koristej}i gi kako {tabni prostori i magacini.
Za ka~a~kite bandi ne va`ea nikakvi pi{ani pravila, nitu pak va`e{e
praviloto za po~ituvawe na s# ona {to e sveto. Za niv ne va`e{e Ha{kata
konvencija usvoena vo 1954 godina od 56 zemji vo svetot, vklu~uvaj}i ja i
Makedonija. Vo nea jasno e potencirano deka e zabraneto uni{tuvawe ili
o{tetuvawe na kulturnite bogatstva, nivno koristewe kako objekti na odmazda,
nivno koristewe kako voeni punktovi, pqa~kosuvawa, vandalizam ili kupuvawe i
preprodavawe.

"Sv. \or|i" vo Mala Re~ica, ruinirana i zapalena od
teroristite
Iako oficijalno na 26 septemvri be{e objaveno deka t.n. ONA e
rasformirana, iako ima{e raznorazni objasnuvawa deka stanuva zbor za
poedinci koi dejstvuvaat vo odredeni mesta, sepak destrukciite koi{to se
vr{ea vrz spomeni~noto nasledstvo pretstavuva{e kontinuiran proces. Bolni
bea i s# u{te se objasnuvawata i konstataciite na nekoi ~lenovi od misijata
odgovorni za sledewe na tie o{tetuvawa deka tie destrukcii vrz crkvite
verojatno bile vandalizirani od adolescenti?! Naj`alno od s# e {to toj bran
na vandalizam ne be{e slu~aen, tuku odnapred programski isplaniran.
Me|utoa, vistinata e poznata. Niz Tetovskiot i Kumanovskiot kraj haraa i
s# u{te haraat "adolescenti", "kriminalci", "tinejxeri", nikako "teroristi"
(!?), za koi ne postoi humanost, svetost, po~ituvawe kon ne{to {to e simbol,
tradicija, religija, potvrda za dolgovekovno opstojuvawe.
Aktuelnata vlast ne uspea, za{to ne be{e sposobna, da go zapre siot toj
razurnuva~ki teroristi~ki bran vo Makedonija. Sega{noto kampawsko udirawe v
gradi na premierot Georgievski i na ministerot Bo{kovski e samo obi~na farsa.
Tie dvajca navistina ne bea sposobni da go za~uvaat najsvetoto vo ovaa
dr`ava!
Kolku pove}e n# uni{tuvaattolku sme postari!
Neodamna od grupa arheolozi koja raboti na vtorata faza od Proektot za
rekonstrukcija i obnova na manastirskata crkva "Sveti Atanasie" vo
tetovskoto selo Le{ok be{e objaveno deka taa bila fundirana na temelite na
postar objekt {to vo minatoto imal kultna ili poinakva namena. Lokalitetot
bil mnogu va`en kulturen kompleks u{te vo ranata antika, a negovite koreni
go potvrduvaat i docnoanti~koto grat~e, denes nare~eno "Kale" kaj Le{ok {to
e oddale~eno samo 150 metri od manastirot.


Ottuka mo`e da se konstatira deka kolku pove}e neprijatelite ja urivaat
Makedonija, tolku pove}e se doznava i se potvrduva nejzinata anti~ka starost.
|