"Vladata na Grcija e podgotvena za razlikite okolu imeto da razgovara so novata vlada vo Skopje", izjavi portparolot na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Panajotis Beglitis.

Toj me|u drugoto istakna deka Grcija se nadeva oti po parlamentarnite izbori na 15 septemvri vo Makedonija }e bide formirana vlada koja vo vrska so razlikata za imeto "}e ima potreben realizam i volja za nao|awe re{enie prifatlivo za dvete strani".

Poradi toa {to site nacionalni parlamenti s# u{te ne ja ratifikuvale Spogodbata za sukcesija, ni edna od pette nasledni~ki ne go povlekla delot od zlatnite pra~ki vo svoite centralni banki, iako podelbata na monetarnoto zlato be{e dogovorena u{te pred parafiraweto na Spogodbata.

Po procenka na finansiskiot komitet, saldoto na pobaruvawata na nasledni~kite na SFRJ od porane{niot Sovetski Sojuz na neto-osnova }e iznesuva okolu milijarda i 300 milioni klirin{ki dolari, no iznosot }e se precizira na pregovorite so ruskata strana, {to se o~ekuva da bidat vo tekot na septemvri. Vo toa saldo makedonskiot del e 7,5 otsto i bi trebalo da dobieme okolu 90 milioni klirin{ki dolari kako pobaruvawe.

Memorandumot za razbirawe za realizacija na Panevropskiot transporten koridor 8 na deveti septemvri be{e potpi{an vo Bari. Ovoj dokument zna~i mo`nost vo idnina ovoj zna~en Proekt da bide finansiran so donacii i sredstva na banki i institucii.

Potpi{uvaweto na Memorandumot go definira pravecot na dvi`ewe na Koridorot Varna - Sofija - Skopje - ]afasan - Tirana - Dra~, a za negova realizacija dopolnitelno }e se baraat sredstva.

Makedonija od Albanija i Bugarija bara efektivno da go napadnat terorizmot i da gi osudat kidnaperite kako teroristi. Isto taka, makedonskite vlasti gi povikaa Tirana i Sofija da ne se me{aat vo vnatre{nite raboti na dr`avata, a ako sakaat da bidat solidarni, neka gi osudat kriminalnite dela.

Albanskiot ambasador, Vladimir Preqa, bil povikan vo MNR pri {to mu bila predadena nota so ostar protest poradi izjavata na vicepremierot Ilir Meta koj pred pratenicite vo Tirana gi ocenil kako neprifatlivi zakanite za apsewe na Ali Ahmeti.

Ovie poraki na makedonskoto Ministerstvto za nadvore{ni raboti se sodr`ani vo notite koi se isprateni do dvete dr`avi koi izrazija zagri`enost poradi nastanite vo Makedonija.

Partijata TMRO do ambasadite na osumte zemji-potpisni~ki na Bukure{kiot dogovor dostavi Memorandum so koj bara otvorawe i javno publikuvawe na Bukure{kiot dogovor od 1913 godina, koj ima silni posledici vrz makedonskata istorija.

"Nie sakame da gi otstranime posledicite od istoriskite nepravdi. Ne sakame menuvawe na dr`avnite granici, me|utoa sakame obedinuvawe na makedonskiot duh. Sakame da vlezeme vo Evropa bez granici kako edinstvena nacija {to ima svoja originalna tradicija i kultura, a koja vo tekot na svojata istorija so vakvi dogovori bila prinudena da `ivee vo razli~ni dr`avi", istakna Goce Vasileski, potpretsedatel na TMRO.

Evropskiot parlament se podgotvuva da usvoi Rezolucija za pette zemji od Zapadniot Balkan i procesot za stabilizacija i asocijacija, vo koja se izrazuva zagri`enost poradi polarizacijata na makedonskoto op{testvo i pokraj dosega{nite napori i se bara od vlastite da storat s# za da se namalat tenziite i da se odi kon pomiruvawe za da se garantiraat ~esni izbori.

Rezolucijata bara od EU da kreira grupa vo koja }e u~estvuvaat diplomati, politi~ari i pravnici {to }e podgotvat predlozi za precizirawe na definitivniot status na Kosovo.

Na 17. Kongres na Me|unarodnata karpatsko-balkanska asocijacija na geolozite {to se odr`a vo Slova~ka, Makedonija e primena za ramnopravna ~lenka na ovaa najstara geolo{ka asocijacija, kako nejzina triesetta ~lenka. Pretstavnikot na Makedonija, d-r Todor Serafimovski, na kongresot vo Bratislava ja istakna kandidaturata Makedonija da bide doma}in na 19. Kongres na ovaa me|unarodna asocijacija vo 2010 godina, po kongresot vo Belgrad {to }e se odr`i po ~etiri godini.

Vo najnovata svetska lista za ~ovekov razvoj {to ja podgotvi Programata za razvoj na Obedinetite nacii Makedonija e na 65-to mesto.

Na prvo mesto na listata e Norve{ka, a od zemjite vo balkanskiot region samo Albanija e zad Makedonija.