KADE TREBA[E DA GO AKCENTIRAM ZBOROT?

N# pra{aa zo{to ne sme do{le so teatarska pretstava, zo{to sme dojdeni so filmot? Odgovorot go znae selektorot. Lani ni re~e deka mu pravele problemi, ovaa godina imal golemi pritisoci. Ne e lesno da `ivee{ po Aristotel. Sepak, i filmot ima{e udel vo teatarskata slava. Mislam deka mu lekna koga si zaminavme bez da napravime incident, na Goran T. Barem be{e iskren za pri~insko-posledi~nite sostojbi na cenzurata. Drugi ni velele: "Nemate scenografija", "Nemate kostimi", "Taka ve tretiraat od Ministerstvoto..." i sli~no koga gi baraa pri~inite zo{to ima taena zabrana za igrawe na teatarot "Skrb i uteha" na lokalnite "makedonski" festivali. "Taka ve tretiraat od Ministerstvoto" - ni re~e eden. Koe Ministerstvo? Neka, Gospod so Makedoncite.

Vladimir Svetiev re~e deka ova e najdobrata pretstava. Deka sme go dovele nekolkupati do solzi. Petar Temelkovski go popravi, mu ka`a deka se raboti za film, a ne za teatar. Znae{e {to zboruva Gospodinot akter. ]e ostane zapi{ano deka filmot "Bakni go sonceto" be{e prika`an na teatarskiot Festival na Risto [i{kov.

Manastirite gi sredile kako {to dolikuva. "Sveta Bogorodica" vo Vequsa, "Sveti Leontie" vo Vodo~a. Zemavme kuvet Bogoroden pred da zamineme so filmot za Solun. Teatarot vo stara Makedonija ima{e edinstvo so crkvata. Tamu niz hodnicite na praznenstvoto ja zatekovme knigata monografija za Risto [i{kov. Prireduva~ e edna `ena. Te{ko & e da razbere i da nau~i deka MAKEDONSTVOTO ne e pravec vo umetnosta, nitu kategorija na koja taa ja pe~ali svojata kariera. Ne & e jasno so identitetot. Od Dalmatia vo Amatija. Ne e neopitno da umstvuva{ po Aristotel. Ako se qubi{ sebe si vo "naukata"...neli?!

Filmot go pretstavi Goce R. Izbrza kako da se pla{e{e od ne{to. Publikata s# u{te izleguva{e od teatarskata pretstava dodeka go pu{tija filmot vo hodnikot. Na program~eto na Festivalot ne pi{uva koj e avtorot na filmot, ~ij e toj film? Se razbira, na makedonskiot narod. Ne e lesno da patuva{ po Aristotel.

Na Festivalot nastapi i Bajru{ M. Program~eto mu e na albanski, osven re~enicata deka dodeka ja podgotvuval pretstavata makedonskata armija gi napa|ala albanskite buntovnici na [ara. Eh demokratijo mustro. No, zabraneto e za teatarot "Skrb i uteha". Pra{ajte go selektorot koj mu prave{e problemi i koj mu vr{e{e pritisoci?! Po Aristotel.

Go pu{tija vo hodnikot na pauzata me|u dvete teatarski tvorbi sega ve}e slavniot film "Bakni go sonceto". Ministerkata za kultura ja vidov na televizijata. Re~e vaka: "Nisko-buxeten film od 200.000 germanski marki...". Zboruva{e za eden film na eden festival. Vo na{iot film se vlo`eni od nejzina strana 30.000 denari. ^ovek mnogu blisku do nea re~e deka so tie pari ne mo`ete da snimite film! Drug od sprotivnata strana re~e deka filmot e poln so omraza i deka nikoj drug ne }e go gleda osven nekolku Makedonci kako i nie od "Skrb...".

Goce R. izbrza, gi pretr~a podatocite. Kako da ne smee{e da se slu{ne deka filmot go gledaa saraev~anite na nivniot Festival, vo Crna Gora na barskiot Festival, na Filmskata akademija vo Olomouk vo ^e{ka i sega na 1 oktomvri }e se prika`e vo Solun. I seta taa me|unarodna publika. Filmot koj zboruva za Makedoncite vo Albanija. Filmot koj e sniman edna godina pred da po~ne {arplaniskata okupacija. Filmot sniman so iznos od 30.000 denari za koj "nevernikot" re~e deka so tie pari ne e mo`no da se napravi film. E, pa, mo`no e pile edno. So golema qubov kon tatkovinata.

Makedonskata kultura e raspnata me|u partiskata omraza i interesnite vlijanija na vojnicite na partijata. Raspnata pome|u "Glavata gore" i "Edna e Makedonija" i {arplaninskata kultura pod klu~, a ne po kvalitetnata selekcija, vo koja nekoi normalni lu|e koi si ja sakaat i tvorat za tatkovinata se svedeni na sistemot kapka po kapka za da pre`iveat so svoite kulturni dela. Se tro{at ogromni pari za nekoja bezzna~ajna univerzalna mrtva kultura zabranuvaj}i makedonska nacionalna kultura kako vo slu~ajot so "Skrb i uteha".

Filmot odekna vo hodnikot. Ima{e aplauz. Nekoja sveta veda od prespanskite crkvi i svetata ezerska voda. Izlegovme so Vlado Den~ov i ka`avme po nekoja duma za ne{tata koi gi do`ivea publikata.

Sovetot za radiodifuzija gi objavi rezultatite od Konkursot za nazavisnata produkcija. Ne, ne pominaa proektite na "Skrb i uteha". Neka ni e `iva Makedonija. Mo`ebi ne ni e potrebna makedonska nacionalna kultura?! Osven na onie so partiskite kni{ki koi treba da gi podelat parite.

Za ministerkata s# najdobro. Mo`ebi ne smeam da ka`am {to znam. ]e izleze posebna kniga za taa rabota. Sistem kapka po kapka.

Daleku od Festivalot e Risto [. Petar Temelkovski ni raska`uva{e kako se borel da ni dadat edna premiera kako ~len na ministerskata komisija za teatar. Da ne re~ete posle koga }e mine "patriotskata" mirizba deka makedonskata kultura bila slobodna. Ne e lesno da ostane{ doblesen po staromakedonskiot filozof Aristotel. Ne go ubivajte po vtor pat Risto [. ]e se vrati kako kletva Apolonova i }e ve par~osa, o nevernici i srebroqupci.

Nekoj se po{eguva deka sledniot festival }e b'de vo Tesalonika. Mo`ebi }e najdat strate{ki investitor od onaa strana na Olimp. Da `ivee Makedonija.

Kade treba{e da go akcentiram posledniot zbor? Ili da traam po patekite na Aristotel.