RAZVOJ NA MAKEDONSKATA NACIONALNA KULTURA I PISMENOST

Od vkupniot broj deca od {kolskata vozrast 60 otsto bea nepismeni, 17,5 otsto imaa zavr{eno prvo oddelenie, 14 otsto vtoro oddelenie, 5 otsto treto i pove}e od treto oddelenie samo 3,5 otsto.

Na decata im be{e ovozmo`eno da posetuvaat osnovni, sredni, vi{i i visoki u~ili{ta. Do 1974 godina 1.000 deca zavr{ija politehnika od site specijalnosti, 300 hemi~ari, 300 agronomi i veterinari, 350 lekari i aptekari, 430 ekonomisti, 450 op{testveni nauki i profesori i 50 umetni~ki akademii. Ili od 14.369 deca 8.066 zavr{ija gimnazii, licei i sredni u~ili{ta i 5.329 visoko obrazovanie.

Vo site detski domovi funkcioniraa makedonski u~ili{ta vo koi se u~ea predmetite: makedonska gramatika, ~itawe i pi{uvawe, makedonska literatura, istorija na Makedonija, makedonski pesni i ora, geografija na Makedonija i Grcija.

Nastavata vo makedonskite u~ili{ta se izveduva{e na makedonski literaturen jazik, odnosno na jazikot {to se primenuva{e vo NR Makedonija. Me|utoa, po sudirot me|u KPJ i Informbiroto se napravi obid jazikot da se politizira. Imeno, vo 1950 godina rakovodstvoto na KPG pod vlijanie na Bugarite, donese osluka da go suspendira od upotreba makedonskiot literaturen jazik pod motivacija deka toj e pod silno vlijanie na srpskiot jazik. Specijalna komisija podgotvi nova gramatika nare~ena "Gramatika na makedonskiot ezik". Za osnova za izrabotka na ovaa gramatika poslu`i bugarskata gramatika na d-r Qubomir Andrei~in, Nik Kostov i Ewo Nikolov i Gramatikata na ruskiot jazik od A.S. Mitjenko. Taka be{e sozdaden t.n. "nov makedonski literaturen jazik", osakaten, te{ko razbirliv i u{te pove}e nepogoden za literaturno i drugo tvorewe. Makedonskite u~ebnici i druga literatura pe~ateni vo NR Makedonija bea zabraneti, duri sli~no na Gestapo, javno bea zapaleni, kako {to be{e slu~ajot vo bugarskiot grad Berkovica, kade vremeno bea zgri`eni begalci i raneti borci na DAG. So cel da se onevozmo`i otpor od Makedoncite kon ovaa odluka, Grcite komunisti suspendiraa od u~ili{tata eden dobar del na u~itelite i organizatorite i na makedonskite u~ili{ta, duri nekoi od niv bea internirani.

I pokraj toa Makedoncite, osobeno intelektualcite povedoa re{itelna i uporna borba protiv gornata odluka i za vra}awe vo upotreba na makedonskiot literaturen jazik. Borbata, koja be{e dolga i vo koja ima{e i `rtvi, zavr{i so uspeh. Vo {eesettite godini povtorno e voveden makedonskiot literaturen jazik. So toa bea sozdadeni uslovi za razvoj na makedonskata nacionalna kultura i pismenost. U~ebnicite, {kolskata i druga literatura, pe~atot, proznoto, dramskoto i poetskoto i drugi vrednosti se pi{uvaa na makedonski literaturen jazik.

Na krajot u{te ne{to. I pokraj toa {to makedonskite deca vo ni{to ne se vinovni za toa {to se slu~i vo Grcija vo tekot na Gra|anskata vojna i za toa {to se najdoa daleku od svojata zemja i svoite roditeli, gr~kite vlasti vo ramkite na svojata politika za presmetka so makedonskoto nacionalno malcinstvo, im zabranuvaat da se departiraat i gi li{uvaat od imotnite nasledni prava primenuvaj}i gi i vrz niv antidemokratskite zakoni 1068841 od 29.12.82 za slobodna repatrijacija na politi~kite begalci Grci po rod i zakonot 1540 od 5/10.04. 85 za vra}awe na konfiskuvanite imoti na politi~kite begalci "Grci po rod".

Sli~na akcija za sobirawe deca prezede i atinskata vlada. Spored memoarite na kralicata Frideriki sobiraweto na decata otpo~na neposredno po osnovaweto na kralskoto dobrovolno dru{tvo vo juli 1947 godina. Me|utoa, planskoto masovno sobirawe na decata, po~na vo mart 1948 godina koga po~na i akcijata na PDVG. So operacijata za sobirawe na decata rakovode{e li~no kralicata Frideriki i vo istata bea vklu~eni armijata, lokalnite vlasti, policijata, u~ili{ni i drugi organi i organizacii. Planot predviduva{e da se soberat 10.000 do 12.000 deca. Vo mart bea sobrani 6.000 deca. Za akcijata bea zapoznati Amerikanskata misija za pomo{ na Grcija i specijalniot komitet na OON za Balkanot. Vo po~etokot na mart 1948 godina vladata vo Atina soop{ti deka se svr{eni site podgotovki za evakuacija na 14.000 deca od Egejska Makedonija i od Peloponez.

Spored tvrdewata na kralicata Frideriki, bea sobrani okolu 24 iljadi, a spored drugi tvrdewa 14.494 deca prete`no od egejskiot del na Makedonija. Za decata vo Leros, Kifisija, Solun i drugi mesta bea organizirani 54 domovi "detski gradovi", prifatili{ta vo koi bea izlo`eni na najgruba denacionalizacija, asimilacija i deideologizacija.

Re{enijata na Tretiot plenum na CK na KPG i operativniot plan "Plan Ezera" koi predviduvaa DAG do proletta 1948 godina brojno gi zgolemi svoite sili od 25.000 na 60 - 65.000 borci i ja oslobodi Egejska Makedonija so centar na Solun ne bea ostvareni. So sprovedenata mobilizacija glavno vo egejskiot del na Makedonija i vo redovite na politi~ka emigracija vo Jugoslavija bea regrutirani 6.500 novi borci so koi vo mart 1948 godina be{e formirana 670 edinica koja trebalo da pretstavuva strategiska rezerva na G[ na DAG. Edinicata vedna{ be{e prefrlena vo Gramos.

Za nerealizacija na plenumskite re{enija, odnosno za neodzivot na komunistite i na narodot da stapi vo redovite na KPG dovolno zboruva pismoto na PB na CK na KPG od 30 mart 1948 godina. Vo pismoto, me|u drugoto, se vele{e deka: "...vo mnogu rakovodstva i partiski ~lenovi vo gradovite preovladuva strav za svojot `ivot, deka vnatre vo partiskite organizacii vo gradovite nao|aa odraz kapitulantski gledi{ta tu|i za komunistite i deka ima kadri na Partijata koi neguvaa iluzii za legalizacija i kompromis so monarhofa{izmot. Vo pismoto na PB na CK na KPG im postavuva{e zada~a na gradskite partiski organizacii so site sredstva da organiziraat masovno stapuvawe vo DAG na iljadi rabotnici. Sekoj komunist se zadol`uva{e da formira vo gradovite borbeni petki so cel vodewe na borba i minirawe na rabotata na pretstavnicite, instituciite, soobra}ajot i voenite formacii na neprijatelot. Pismoto go potpi{uvaat: N. Zaharijadis, M. Vafijadis, J. Joanidis, V. Barxotas, P. Rusos, L. Stringos i D. Vlantas. Niedna od postavenite zada~i vo pismoto ne be{e ostvarena. Obidot na rakovodstvoto na KPG da im ja nametne na gradovite ulogata {to ja odigraa za vreme na Antifa{isti~kata vojna, be{e pogre{en.

Vo tekot na okupacijata gradovite odigraa zna~ajna uloga i dadoa golem pridones vo borbata. Toga{ nacionalnoosloboditelniot karakter na vojnata gi vklu~i vo borbata site sloevi. Za vreme na gra|anskata vojna ne be{e takov slu~ajot. Taa vojna go nema{e karakterot na onoj od okupacijata. Pokraj toa vlastite vo Atina ja imaa neograni~enata pomo{ na dvata sojuznici od Vtorata svetska vojna {to im ovozmo`i da prezemat razni represivni i drugi merki so koi vo golema mera go spre~i omasovuvaweto na borbata na DAG.

Poradi toa {to re{enijata na Tretiot plenum i operativniot "Plan Ezero" pretrpea celosen krah, voeno-politi~koto rakovodstvo na KPG-DAG se opredeli voenata presmetka, odnosno glavnata bitka so protivnikot vo 1948 godina da ja dade vo Zapadna Makedonija, na planinata Gramos. Operativniot plan na G[ na DAG predviduva{e frontalna presmetka so protivnikot. Vodewe na aktivna samoodbrana, isto{tuvawe na neprijatelot i premin vo kontranapad i negovo uni{tuvawe. Sekoja akcija be{e vo funkcija na toj duh.

Operativniot plan na vladiniot General{tab za definitivna presmetka so DAG predviduva{e tri fazi. Vo prvata faza se predviduva{e likvidirawe na edinicite na DAG vo vnatre{nosta na Grcija, ili da gi prinudat da se koncentiraat na eden prostor kade so upotreba na site raspolo`ivi sili i sredstva gi likvidiraat ili gi prinudat da se povle~at preku granica.

Za realizacija na prvata faza, vladinite sili ja prezedoa ofanzivata t.n. "Haravgi" (Zora) protiv edinicite na DAG vo Rumeli koja trae{e od 15 april do 15 maj 1948 godina so te{ki zagubi za DAG.

Po ovaa ofanziva na 14 juni 1948 godina zapo~na golemata bitka na Gramos nare~ena "Koronis" koja trae{e re~isi sedumdeset dena i zavr{i na 20 kon 21 avgust 1948 godina so povlekuvawe na silite na DAG vo Vi~o. Bitkata na Gramos be{e najstra{na i najdolga voena operacija vo periodot na Gra|anskata vojna vo Grcija.

Planot "Koronis" koj treba{e da trae maksimum 21 do 28 dena, predviduva{e tri fazi na operacii. Prvata faza predviduva{e predvaritelni akcii za podobruvawe na ofanzivnite pozicii na vladinite edinici. Vtorata faza predviduva{e zafa}awe na gr~ko-albanskata granica, so cel da se onevozmo`i povlekuvaweto na edinicite na DAG vo Albanija. Tretata i posledna faza predviduva{e uni{tuvawe na partizanite.

Planot "Koronis" vo tekot na operaciite pretrpe golemi izmeni. Soodnosot na silite me|u dvete zavojuvani strani be{e mnogu negativen za DAG vo lu|e i sredstva.

Na bitkata na Gramos zedoa u~estvo {est divizii na vladinata armija so okolu 60 iljadi voeni, policiski sili, golem broj tenkovi i blindirani koli, artilerija i avijacija. Silite na DAG broeja okolu 8.600 borci, vooru`eni so lesno oru`je, minofrla~i i nekolku brdski topovi.