MOTIVI VO MAKEDONSKIOT FOLKLOR NASLEDENI OD ANTI~KATA MITOLOGIJA

No, koi se tie subjekti, t.e. narodi? Ve}e spomnavme deka toa se: anti~kite Makedonci, anti~kite Grci, Ilirite, Trakijcite, Rimjanite, delumno Evreite i site onie anti~ki narodi koi ja praktikuvale ovaa mitologija.

Ne treba mnogu da se razmisluva za da se sfati deka elementite od anti~kata mitologija stignale do sovremenite Makedonci kako nasledstvo tokmu od kulturata na anti~kite Makedonci, koi `iveele na istata ovaa teritorija i koi svoevremeno ja praktikuvale ovaa mitologija. Ne postoi drug ubedliv odgovor na ova pra{awe. Neseriozno e da se ka`e deka Makedoncite od 19 i 20 vek ovie elementi gi nasledile, na primer, od dale~nite Grci (so koi odvaj dali vo 19 vek imale kakvi bilo pomasovni kontakti). Ova va`i i za preostanatite narodi koi ja praktikuvale ovaa mitologija: Ilirite, Trakijcite, Latinite, delumno Evreite i drugi. Zarem ne e neseriozno i za niv da se tvrdi deka im gi prenele na sovremenite Makedonci elementite od anti~kata mitologija?

Na ova pra{awe }e se navratime i podocna, a pred toa da navedeme nekoi elementi od anti~kata mitologija koi ostanale do denes vo makedonskiot folklor. Potencirame deka ovie elementi ne se elementi od "Gr~kata mitologija" (kako {to naj~esto nekriti~ki gi prika`uvaat nekoi na{i folkloristi), tuku toa se motivi prifateni od mitologijata koja ja po~ituvale i praktikuvale anti~kite Makedonci (zaedno so golem broj pripadnici na drugi narodi).

Motivot za samovilite e relativno {iroko rasprostranet vo makedonskiot folklor. Na{i eminentni folkloristi i drugi istra`uva~i imaat raboteno na zastapenosta na ovoj motiv i za ovaa tema dosega se napi{ani nekolku vredni trudovi. Ovde nema da navleguvame vo detalna analiza na sodr`inata na motivot za samovilite, tuku samo }e navedeme podatoci od koi jasno }e se vidi deka ovoj motiv e nasleden od anti~kata mitologija (koja ja praktikuvale tokmu anti~kite Makedonci i koi im prenele delovi od nea i na sovremenite Makedonci).

Samovilite kako natprirodni su{testva se prisutni vo izvesen broj narodni umotvorbi {to gi zabele`ale pove}e na{i folkloristi i sobira~i na narodnoto bogatstvo. Od sodr`inata na ovie umotvorbi mo`at pribli`no da se oformat karakteristikite na samovilite. U{te bra}ata Miladinovci, vo svojot "Zbornik" zapi{ale:

"Samovilite `iveat na planini; qubet mnogu da igraet oro. Tie se ~inet posestrimi so golemite junaci, i na nu`data im pomogvat i gi spasaveet od smrt; a v ob{te za lu|eto se lo{i. Tie qubet da oslepvat ~oveka" (Miladinovci, Zbornik, Skopje, 1962, str. 477).

Samovilite najmnogu se prisutni vo makedonskite narodni prikazni i pesni i toa vo site delovi na Makedonija. ]e spomneme nekolku vakvi umotvorbi.

Da ja spomneme prikaznata koja e popularna srede Makedoncite koi denes `iveat vo granicite na dr`avata Albanija, pod naslov "Trite sestri samovili" (d-r Stojan Risteski "Prespa pod Albanija", \ur|a, Ohrid, 1993, str. 87). Vo nea se raska`uva za tri sestri, koi bile samovili. Tie se kapele vo edna reka kraj koja pominalo edno ov~ar~e. Toa kri{um go zelo {amiv~eto na ednata do niv (so pomo{ na koe taa letala). Koga samovilata izlegla od vodata, ov~ar~eto & reklo deka }e & go vrati dokolku se soglasi da mu bide `ena. Taka i se slu~ilo. Samovilata se o`enila za ov~ar~eto i otprvin mu bila verna `ena. No eden den, za vreme na nekoja veselba, site igrale oro, samo taa ne igrala. Prisutnite ja terale da zaigra, no taa rekla deka nema da go stori toa dodeka ne & go vratat {amiv~eto. Ov~ar~eto & reklo deka ako & go vrati taa }e pobegne, na {to taa mu odgovorila: "Ako vi e stra da ne pobegna, zatvorete sekade!"

Vo prodol`enie ~itame:

"I tie zatvorile sekade. Mu go dal {amiv~eto. I ta so {amiv~eto igrala, igrala, igrala, ama oxakot tie ne go imale zatvoreno. Kako igrala niz oxakot litnala... (d-r Stojan Risteski: "Prespa pod Albanija", cit. delo, str. 87).

Ovoj motiv (na ~ovek koj se `eni so samovila, koja podocna mu bega) go ima i vo drugi narodni umotvorbi.

Interesna sodr`ina so istiot ovoj motiv ima prilepskata pesna pod naslov "Oro mi igrale trista samovili" (pesna br. 2 vo Zbornikot na Miladinovci, cit. delo). Vo ovaa pesna na vrvot na edna planina trista samovili igrale oro. No, bidej}i nemalo koj da im sviri, tie ja ispratile \ur|a samovila za da go dovede svira~ot Dimo od Bitola. Vo toa vreme Dimo ru~al, no \ur|a sosila go odvela. Koga stignale na planinata, samovilite mu rekle na Dimo da im sviri, a tie da igraat. Mu vetile deka ako gi natsviri }e mu ja dadat \ur|a samovila za `ena. Dimo svirel tri dni i tri no}i i gi natsvirel, po {to tie si go odr`ale vetuvaweto. Po tri godini otkako mu rodila ma{ko dete, \ur|a samovila mu pobegnala na Dimo.

Sli~no mu se slu~ilo i na Jovan Popov vo pesnata "Jovan Popov i samovila" (pesna br. 1 vo Zbornikot na Miladinovci, cit. delo), komu na Veligden, dodeka odel na orawe, edna samovila mu go popre~ila patot za da go odvrati da ne raboti za vreme na praznikot. No, Jovan ja odbil nejzinata molba i po~nal da & se zakanuva, po {to taa se nalutila i mu go zapletkala kowot so svojata rusa kosa. Toga{ Jovan Popov ja fatil za kosata i ja vrzal za kowot, pa ja odvel doma za nevesta. Za da ne mu izbega & go zaklu~il desnoto krilo vo {aren kov~eg. Taa podocna mu rodila dete. Koga pominale tri godini samovilata go zamolila da & go pu{ti kriloto za da mu odigra na kumot samovilsko oro. Jovan se soglasil, no pred toa gi zaklu~il site vrati i prozorci za da ne mu pobegne. Sepak, taa pobegnala niz oxakot. Podocna do{la i kri{um si go zela i deteto so sebe.

Re~isi potpolno ista pesna (so mali izmeni) zapi{al i Stefan Verkovi}. Vo nea svira~ot Neno bil povikan od samovilata Juda za da im sviri na samovilite dodeka igraat oro. I ovde toj gi natsvirel, po {to mu ja dale za `ena samovilata \elmaruda. Po edna godina taa mu rodila ma{ko dete, no pobegnala otkako kumot ja zamolil da zaigra samovilsko oro.

Vo varijantata za svira~ot Bo{ko i samovilata (zapi{ana od Kuzman [apkarev), samovilite po tri dni i tri no}i igrawe se setile deka imaat deca, pa mu se obratile na Bo{ko: "Dosta sviri{ Bo{ko/ Deca ni premreha/ a v zlatnite quqki".

No, ne bile site samovili zagri`eni za svoite deca. Vo edna pesna vo koja se opeani svekrvata i samovilata, svekrvata ja povikala svojata snaa samovila da prestane da igra i da si dojde doma zatoa {to nejzinoto dete pla~e. Na toa samovilata, zanesena vo svojata igra, & odgovorila na svekrvata: "]e si pu{~am sitna rosa/ }e nadoi ma{ko dete/ ]e si pu{~am tihi veter/ }e zaquqa ma{ko dete".

Ponekoga{ samovilite umeele surovo da im se odmazduvaat na onie {to samite gi qubele. Postoi prikazna pod naslov: "Za samovilite {to go umrea mom~eto" (Marko Cepenkov, Skopje, 1989, kniga 3, prikazna 303). Vo nea edno pile & pretska`alo na edna moma deka }e se oma`i za mrtvo mom~e. Koga toa umrelo du{ata mu ja povratile tri samovili koi se vqubile vo nego, no toa ja odbilo nivnata qubov i sakalo da se o`eni za momata, poradi {to samovilite go skamenile.

Ponekoga{ junakot surovo se presmetuval so samovilata koja sakala da mu na{teti. Vo pesnata za Marko i samovilata ("Male{evski narodni pesni", Stanko Kosti}, Institut za makedonski jazik, Skopje, 1959, str. 13), samovilata mu gi zela o~ite na Marko, a na negoviot kow mu gi zela kriljata. Marko ja ubedil da mu go vrati vidot so toa {to & vetil deka }e ja stori posestrima. Taa mu go vratila vidot, a toj ja vrzal so sinxiri za opa{ot na kowot i ja nosel preku devet planini za da gi pu{ti izvorite. Taa go molela da ja oslobodi, no toj ja nabil do kolena vo zemjata i ja tepal so bozdoganot, znaej}i deka saka da go izmami. Ja isekol so sabjata na ~etiri mesta i od nea potekle sedumdeset reki i sedumdeset ~e{mi kako i bezbroj kladenci.

Postojat u{te mnogu narodni umotvorbi posveteni na samovilite od koi se sogleduvaat nivnite osobini.

Na{iot folklorist d-r Marko Kitevski (od ~ii istra`uvawa delumno se poslu`ivme vo ovoj naslov), otkako analizira pove}e makedonski umotvorbi vo koi se spomnati samovilite, za osobinite na ovie natprirodni su{testva, go donesuva sledniot zaklu~ok:

"Vo narodnite umotvorbi, pred s# vo narodnite pesni tie se isklu~itelno ubavi i sekoga{ mladi devojki, koi `ivotot go minuvaat podaleku od lu|eto vo voda, na nebo, vo oblaci, vo planini, pe{teri i sekoga{ celosno slobodni. Spored nekoi veruvawa `iveat vo grupi pokraj planinski ezera i reki kade {to ~esto se kapat vo ~istite i bistri vodi (...) Samovilite, kako {to se veruva, nosat proyirna obleka {to u{te pove}e ja istaknuva nivnata ubavina. (...) Spored veruvaweto samovilite se zamisleni kako prekrasni `eni so ubavo lice i prekrasna stava, dolga do zemja crna ili zlatna raspletena kosa vo koja le`at site tajni na samovilata. Ako & se iskubi samo edno vlakno, vedna{ umira" (Marko Kitevski: "Prilozi za makedonskiot folklor", Kultura, Skopje, 1989 god., str 8).

Vo prodol`enie d-r Kitevski naveduva i drugi osobini na samovilite:

"Samovilite se sre}avaat i vo drugi odnosi so lu|eto: oslepuvaat ~ovek, teraat robje, javuvaat deka nekoj e zaroben ili zaginat, davat sovet, lekuvaat ili o`ivuvaat ~ovek, odveduvaat lu|e i sl". (M. Kitevski, cit. delo, str. 13).