- Vo NOB i po vojnata Markovski pi{uval pesni za Tito i za drugite ~lenovi na KPM, no i za Stalin, a podocna i za Todor @ivkov

Vo ovoj tekst nema da gi analizirame nesomnenite poetski vrednosti na makedonskiot poet Venko Markovski, tuku }e uka`eme na malku poznati momenti od negovata rana politi~ka dejnost. Taka, na primer, malku e poznat podatokot deka Venko Markovski, pred vojnata, ne samo {to bil istaknat konspirativen makedonski nacionalen deec, tuku toj i prakti~no ~lenuval vo rakovodstvoto na edna tajna makedonska organizacija, ~ie ~lenstvo se zalagalo za nezavisna i obedineta Makedonija, so makedonska nacija i zaseben makedonski jazik. Ona {to e interesno e faktot deka ~lenovite na ovaa organizacija sebe si se smetale kako direktni etni~ki potomci na Filip i na Aleksandar Makedonski!

TAJNATA ORGANIZACIJA MMOR

 Imeto na ovaa makedonska ilegalna organizacija bilo MMOR (modificiran zbor od francuskiot zbor mort, {to zna~i: smrt - spored devizata: Smrt ili sloboda!) i taa dejstvuvala glavno vo triesettite godini. Vo vrska so zalagaweto na ovaa organizacija za zaseben makedonski literaturen jazik i za nivnite idei deka Makedoncite se direktni etni~ki potomci na Filip i na Aleksandar Makedonski, svedo{tvo dal nejziniot rakovoditel Blagoja Dimitrov od Skopje, koj vo vrska so ova izjavil:

Osnovna zada~a be{e da se zboruva na makedonski, da se kupuvaat knigi. Se formiraa }elii od po trojca ~lenovi i sekoja takva }elija si ima{e svoja biblioteka. Imavme i knigi za Aleksandar Makedonski i seto toa go smetavme kako na{e.

Vo vrska so vakvite programski i nacionalni opredelbi na MMOR, svedo{tvo dal i makedonskiot nacionalen deec Dim~e Aximitreski od Prilep, koj i samiot bil ~len na rakovodstvoto na ovaa tajna makedonska organizacija:

Nie imavme edna stara kniga za Aleksandar Makedonski. Taka nie se vospituvavme. Go smetavme za na{ kral i sonuvavme za takvo kralstvo {to nekoga{ toj go sozdal.

Rekovme deka vo najtesnoto rakovodstvo na ovaa tajna makedonska organizacija (pokraj Aximitreski i Dimitrov), toga{ se nao|al i poetot Venko Markovski, kako i Stojan Jovanovski, a blizok do organizacijata bil i Kosta Racin.

Iako Venko Markovski po svoeto politi~ko ubeduvawe glavno bil levi~ar, interesno e deka, koga nekoi ~lenovi od rakovodstvoto na MMOR predlo`ile istata da stapi vo pregovori so KPM, Markovski ne se soglasil so ovoj predlog i glasal protiv.

Inaku, vo noemvri 1934 godina, organizacijata MMOR bila probiena, a nekoi od nejzinite ~lenovi bile uapseni od strana na velikosrpskata policija.

BUGARSKI SVEDO[TVA ZA MAKEDONSKIOT JAZIK NA MARKOVSKI

Podocna, Venko Markovski neposredno pred vojnata, vo Bugarija, objavuval poezija na makedonski jazik. Istaknatiot bugarski pisatel Angel Todorov, vo 1939 godina, napi{al deka jazikot na koj pi{uva Markovski ne e nikakvo bugarsko nare~je, tuku zaseben makedonski jazik:

Venko Markovski ne pi{uva na nekoe bugarsko nare~je, tuku na eden lokalen govor, koj pretendira da se razvie vo poseben, oddelen nacionalen jazik.

Podocna, pod diktat na bugaro-komunisti~kiot re`im Angel Todorov ja vrti kapata, pa pi{uva probugarski i antimakedonski statii.

Istaknatiot bugarski kriti~ar Gana T. Pavlova istata (1939 godina) izjavila deka jazikot na koj pi{uval Markovski odvaj mo`ela da go razbere, za {to & bila potrebna izvesna pomo{:

Priznavam deka pesnite na Venko Markovski dosta me izma~ija vo odnos na jazikot i bez izvesna pomo{ ne bi gi razbrala napolno.

Vo vrska so jazikot na koj pi{uval Venko Markovski, se oglasil i akademik Todor Pavlov. Vo istata 1939 godina, Pavlov zapi{al:

Ovaa poezija i ovoj jazik mo`at da ja igraat i }e ja igraat ulogata na prvoklasno sredstvo za zakrepnuvawe na borbenata narodnomakedonska svest i na vistinskiot progresiven makedonski patriotizam, zave{tan na sekoj Makedonec od site na{i prosvetiteli i revolucioneri.

So ovaa promakedonska izjava, dadena u{te pred vojnata, i akademik Todor Pavlov (inaku roden {tipjanec) otpa|a od velikobugarskiot arsenal kako niven cvrst bedem. Sekako deka Pavlov daval sli~ni izjavi i vedna{ po vojnata, iako sebe si glavno se deklariral kako Bugarin i bil ~len na Bugarskata akademija na naukite.

Poradi toa {to pi{uval na makedonski jazik, od strana na bugarskata dr`ava na Venko Markovski mu bila ukinata stipendijata.

Vo tajniot izve{taj od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija, napi{an na 06.03.1940 godina, vo vrska so izleguvaweto na dvete prvi stihozbirki od Venko Markovski, objaveni vo Bugarija, pome|u drugoto, pi{uva:

Venko Markovski, sprotivno na `elbite na Bugarskoto ministerstvo za prosveta, izdal dve stihozbirki na makedonski dijalekt. Poradi toa bil povikan vo Ministerstvoto za prosveta, kade {to mu bilo soop{teno deka }e mu se odzeme stipendijata ako prodol`i da pi{uva na ~ist makedonski dijalekt. Markovski odgovoril deka negovite sonarodnici ne bi gi razbrale pesnite vo kolku bi gi pi{uval na bugarski jazik, a negovite pesni im se nameneti nim. Ministterstvoto za prosveta toga{ mu ja odzelo stipendijata i toj se na{ol na ulica... Markovski inaku e protivnik na VMRO.

Za poezijata na Venko Markovski bugarskiot poet Hristo Radevski, vo 1944 godina napi{al:

Toj e makedonski poet i re~isi site negovi dela se napi{ani na makedonski jazik, na jazikot {to na{ite golemobugarski {ovinisti go smetaat za bugarsko nare~je, kako i Makedonija {to ja smetaat za bugarska provincija. Venko Markovski u{te pred godini, vo vremeto na {ovinisti~kiot bes kaj nas, izleze so svojata poezija i demonstrativno izjavi deka Makedoncite i makedonskiot jazik se samostoen narod so svoj jazik.

MARKOVSKI PEE ZA TITO!

 Za vreme na Vtorata svetska vojna, vo istata 1944 godina, Venko Markovski napi{al stihovi, posveteni na - Tito!Vo stihovite Markovski pee:

Na tebe dru`e Tito pesnava ja pra}am,

pod znameto na Goce rodena e v [tab,

se rodi v rana esen, na prvi listokap,

Ovie stihovi pretstavuvaat fragment od epot Partizani, objaven kako izdanie na NOV i PO na Makedonija.

Vo zbirkata Orlite na Makedonija (1945 god), koja zbirka bila objavena vo 2000 tira`, Markovski objavuva pesni posveteni na makedonskite nacionalni borci i partizani: Mir~e Acev, Stra{o Pinxur, Kuzman Josifovski - Pitu, Hristijan Todorovski - Karpo{, Vera Ciriviri - Trena, Kire Gavrilovski - Jane, Krume Volnarovski - Kole, Dim~e Angelov - Gaberot, Dim~e Mir~ev, Kiro Kristev, Man~o Malimanovski, Stojan Sukulovski i drugi. Vo pesnite toj `estoko gi napa|a fa{istite, a gi veli~a partizanite i KPM (no i Stalin). Bugarskiot fa{isti~ki okupator Venko Markovski pogrdno go narekuva kako bolgarski ordi. Taka na primer, vo pesnata posvetena na Hristijan Todorovski - Karpo{, Markovski pee:

Se razbivat prugi, stacioni gorat

u~astoci letat, a vozoj sa v dim.

So Dra`ini bandi, so bolgarski ordi,

so Germanci v boj sa ot prvite dni.

Ako se znae deka terminot ordi ozna~uva primitivna srednovekovna vojska, toga{ narekuvaweto na bugarskata fa{isti~ka vojska kako bolgarski ordi pretstavuva edna od naj`estokite negativni kvalifikacii na ovaa vojska, dadena koga i da e, od strana na eden makedonski poet. Sekako deka taka e i so ~etnicite na Dra`a Mihajlovi}, koi ovde se nare~eni kako bandi.

Vo pesnata za Kuzman Josifovski - Pitu, Markovski pee za CK na KPM:

Vo borbata krsten smel orel na Ce-Ka

na mladata vojska vo glavniot [tab,

vo qubovta {irok ko ramninska reka,

vo verata korav ko stoleten dab.

Ponatamu, vo istata pesna, Markovski pee i za Stalin:

Na ramewa stresnal nepokorna glava

go obliva slonce na ve~niot maj,

so stalinska qubov on svetot go zavil,

i ~ekori tvrdo po rodniot kraj.

I vo pesnata za makedonskite partizani Kire Gavrilovski i Krume Volnarovski, Venko Markovski, povtorno pee za Tito i za Stalin:

Kade se ~ulo vojnik na Tita,

pu{ka da frli, plenik da padne,

ne stra ne pla{i, na{i sa dnite

na boj ve vikam podleci gadni.

I ponatamu:

Viorot silen ide od Istok,

zbodnal kow alov drugarot Stalin,

na{ite dni sa eseni listoj,

vas smrt ve ~eka i stra{ni vekoj.

I ponatamu:

I pee smelo pozdravi pra}a

Na Josif Stalin, na mar{al Tito,

na svojot narod, na svoite bra}a

i v boj gi vika eden do site.

Vo pesnata za Vera Ciri Viri-Trena, Markovski povtorno pee za KPM:

Mojata vera e `ar {to gori,

smrt ne ja gasne na zemja,

Ka Pe Em v bojot krepost me stori,

i duh mi dade za borba.

Sekako deka ova ne se edinstvenite pesni na Venko Markovski, vo koi toj gi veli~a partizanite, Tito i KPM (no i Stalin), a pi{uval i drugi pesni so makedonska nacionalna sodr`ina. Podocna, me|utoa, Venko Markovski, otkako bega vo Bugarija, po~nuva da objavuva pesni so anti-makedonska sodr`ina i da go veli~a Todor @ivkov. Ovde ne sakam da navleguvam vo analizirawe na pri~inite za begstvoto na Venko Markovski od Makedonija (koi verojatno vo golema mera bile opravdani, ako se znae karakterot na jugoslovenskiot totalitaren komunisti~ki re`im), no fakt e deka i toj ja do`iveal tragi~nata sudbina na mnozina toga{ni intelektualci, koi bile prinudeni (bilo poradi svojot li~en opstanok, bilo poradi direkten pritisok od strana na totalitarnite re`imi) da go prodavaat svojot talent na politikata. Venko Markovski nesomneno e talentiran poet i nie treba so po~it da se odnesuvame kon negovite makedonski nacionalni projavi, no makedonskite bugaromani treba kone~no da prestanat podmolno da go koristat ovoj tragi~en poet za svoite antimakedonski stavovi. Makedonskite bugaromani denes gi citiraat probugarskite i antimakedonski izjavi na Venko Markovski {to gi daval pred krajot na svojot `ivot za vreme na bugarskiot komunisti~ki re`im, no spored ovde navedenite citati, pove}e od o~igledno e deka bugaromanite voop{to ne treba da smetaat na Venko Markovski kako na svoj ,,cvrst bedem".