• Nitu eden na{ predok ne se deklariral sebesi kako Bugarin ili Jugosloven pred Makedonija da bide zavladeana od ovie dr`avi!

• Malku poznati izjavi od Gligor Prli~ev, vo koi toj se voshituval od slavata na anti~ka Makedonija i tvrdel deka Bugarite go dobile svojot jazik od Makedoncite!

Postojat brojni svedo{tva vo koi na{ite predci od 19. vek se deklarirale sebesi kako Makedonci, zalagaj}i se za svoja Crkva i za svoj jazik. Sepak, fakt e deka del od niv se deklarirale i poinaku od toa {to se. Taka, nekoi etni~ki Makedonci se deklarirale sebesi kako: Grci, Bugari, Srbi, Turci, Albanci i taka natamu. Pa, zo{to nekoi na{i predci se deklarirale sebesi poinaku od toa {to se?

Odgovorot na ova pra{awe i ne e tolku slo`en kako {to izgleda. Pripadnicite na eden narod mo`at sebesi razli~no da se deklariraat od toa {to etni~ki se, poradi slednive pri~ini: prisila, li~na `elba, li~no ubeduvawe, veroispoved, neinformiranost, ekonomski pri~ini, strav i t.n.

Sepak, najpresuden faktor poedini na{i predci (posebno vo 19. i po~etokot na 20. vek) da se deklariraat sebesi kako toa {to etni~ki ne se (Bugari, Srbi, Grci, Turci, Albanci i sl.) se tokmu privremenite zavladuvawa na del od Makedonija od strana na dr`avite na mati~nite narodi za kakvi se deklarirale na{ite predci. Ovie vladeewa ostavale svoj dale~en odblesok vo svesta na nekoi na{i poedinci, poradi {to tie sebesi se deklarirale kako pripadnici na dr`avite, koi privremeno vladeele so Makedonija.

VO MAKEDONIJA NEMA BUGARI I JUGOSLOVENI!

Kako dokaz za ova da go zememe primerot so Bugarija i Jugoslavija. Fakt e deka ne postoi nitu eden etni~ki Makedonec, koj sebesi se deklariral kako Bugarin, pred Bugarija privremeno da okupira del od makedonskite prostori (vo slu~ajov: Makedonskite Sklavinii, iako tie egzistirale re~isi 200 godini kako prili~no samostojni administrativni edinici von sekakvo vlijanie na Bugarija).

Sli~no na ova, nitu eden etni~ki Makedonec se nema sebesi deklarirano kako Jugosloven, pred Jugoslavija da zavladee so del od makedonskite prostori, t.e. vo vremeto pred 1918 godina. Me|utoa, podocna, pod vlijanie na jugoslovenskoto vladeewe so Makedonija, odreden broj Makedonci po~naa sebesi da se deklariraat kako - Jugosloveni, kako i da stavaat li~ni imiwa vo sklad so jugoslovenskata tradicija (Jugoslav, Tito i sl.). Poradi ova, duri i denes, koga Makedonija e nezavisna dr`ava, kako odblesok na vladeeweto na Jugoslavija so makedonskite prostori, s# u{te imame poedini etni~ki Makedonci, koi sebesi se deklariraat kako Jugosloveni.

Zna~i, tokmu privremenite vladeewa na Bugarija i na Jugoslavija so del od Makedonija, ostavile podocne`na traga vo svesta na poedini na{i predci, tie da se deklariraat sebesi kako Bugari ili kako Jugosloveni. Se razbira deka e ist slu~ajot i so: Srbija, Grcija, Albanija i Turcija.

Kako vtor faktor za inakvoto deklarirawe na na{ite predci e propagandata od sosednite zemji, koja posebno se zasilila so osnovaweto na nivnite crkvi i u~ili{ta vo Makedonija. Sekako deka sosednite propagandi dejstvuvale vo Makedonija i pred nivnite centri da bidat legalizirani vo forma na dr`avi, crkvi i obrazovni institucii. Taka, na primer, gr~ka, bugarska i srpska propaganda vo Makedonija imalo u{te pred sozdavaweto na dr`avite Grcija, Bugarija i Srbija (vo 19. vek) i dokazi za ova ima mnogu. Ova go potencirav poradi faktot {to denes nekoi zabele`uvaat deka oddelni Makedonci se deklarirale sebesi kako Bugari u{te pred osnovaweto na Bugarskata egzarhija. Nema ni{to ~udno vo toa. Organiziranata bugarska propaganda vo Makedonija ne po~nala so osnovaweto na Bugarskata egzarhija, tuku pred toa, a Egzarhijata samo ja zasilila ovaa propaganda.

Koga ja spomnav stranskata propaganda kako faktor vo inakvoto deklarirawe na poedini na{i predci, toa prakti~no zna~i deka od na{ite predci svesno bile krieni istoriskite i drugi dokazi za nivnata makedonska nacionalna zasebnost. Kako potvrda na ova, dovolno e da se pogledne koj i da bilo srpski, gr~ki ili bugarski u~ebnik po istorija od tie vremiwa. Denes, kolku i da izgledaat naivni i sme{ni istoriskite argumenti {to gi nudele ovie u~ebnici, za na{ite predci tie bile edinstveniot izvor od kade ja u~ele istorijata za sebe i za svojot narod.

Li~no imam pregledano nekolku srpski istoriski knigi od po~etokot na ovoj vek, vo koi avtorite se obiduvaat da doka`at deka Makedoncite se Srbi. Denes i obi~en osmooddelenec }e izleze na kraj so besmislicite {to tamu se napi{ani. No, imaj}i go predvid vremeto, vo koe bile izdadeni ovie knigi, mnogu e verojatno deka tie ostavile svoj beleg vo ubeduvaweto na poedini na{i predci da poveruvaat deka Makedoncite i navistina se Srbi.

Ist e slu~ajot i so bugarskite istoriski knigi od 19. i 20. vek, posebno onie izdadeni od strana na Egzarhijata. Sekako deka ovde se i izdanijata na gr~kata propaganda. Za site niv zaedni~ko bilo ednostranoto i selektivno prika`uvawe na istorijata na Makedonija i na Makedoncite, so cel {to pobrgu da go denacionaliziraat na{iot narod.

TU\ITE PROPAGANDI VO MAKEDONIJA

U{te podeciden dokaz za vlijanieto {to go ostavile vakvite knigi se nekoi Makedonci od 19. vek, koi prvo sebesi se deklarirale kako Grci, a potoa kako Bugari.

Da go zememe primerot so Gligor Prli~ev. Otprvin, dodeka ja u~el istorijata od gr~kite knigi, toj sebesi (barem do 1862 godina) se deklariral kako Grk i smetal deka Makedoncite se potomci na Elinite. Duri i li~nata korespondencija (pisma i sl.) do krajot na `ivotot ja vodel glavno na gr~ki. Kako student, Prli~ev vo atinskite vesnici objavil nekolku progr~ki statii. Na gr~ki ja objavil i negovata poema Serdarot za koja dobil nagrada i bil nare~en kako Vtor Homer. Podocna, pod vlijanie na Rusite, odi vo Carigrad za da nau~i bugarski jazik, a po 1878 g. kratkotrajno slu`buva vo Bugarija i se obiduva da ja prifati bugarskata kultura. Ovde toj ve}e potpadnal pod vlijanie na isto taka ednostranite bugarski knigi za makedonskata istorija, pa sebesi naedna{ po~nal da se deklarira kako Bugarin.

Ist e slu~ajot i so Rajko @inzifov (Ksenofon Yinyif), bra}ata Miladinovci i mnogu drugi makedonski dejci od 19. vek. Taka na primer, Dimitar Miladinov rabotel kako gr~ki profesor. Ponatamu, golem del od pismata {to pristignuvale od Makedonija do bugarskiot egzarhisti~ki agent Slavejkov, bile napi{ani na - gr~ki! Egzarhisti~kiot mitropolit Genadie (inaku etni~ki Albanec), pred gradskite prvenci vo Ohrid, ja {irel bugarskata propaganda na - gr~ki jazik! Sekako deka ima u{te mnogu drugi vakvi slu~aevi, koi svedo~at za haosot vo tie matni vremiwa.

Pa, zarem, spored seto ova, Makedoncite se Grci? Ili, zarem Makedoncite po poteklo se Srbi, samo poradi toa {to izvesen broj makedonski intelektualci (Petar I~ko od Kajlarsko, Mihail German, Marko Todorovi~ od Bansko, bra}ata Puqovci od zapadna Makedonija, koi vo 1790 godina vo Viena objavuvale vesnik napi{an na gr~ki i na slovenosrpski jazik i drugi) u{te vo 18. i po~etokot na 19. vek, ne znaej}i nitu gr~ki, nitu bugarski, vo pi{uvaweto se slu`ele so srpskiot jazik, a nemal broj od niv i se deklarirale sebesi kako Srbi?

Vpro~em, sli~en e slu~ajot i so Bugarite koi duri do prvite decenii na 19. veke, sebesi dobrovolno se deklarirale kako Srbi i kako Grci.

Seto ova zna~i deka velikobugarskite tvrdewa, spored koi, na{ite prerodbenici, sebesi se deklarirale kako Bugari, pa|aat vo voda, bidej}i tie sebesi se deklarirale i kako Grci i kako Bugari. Pa, zarem tie prvo bile Grci, a potoa preku no}, naedna{ stanale Bugari? Eve dokaz deka deklariraweto na poedinci ne igra nikakva uloga vo odreduvaweto na etni~koto poteklo na edna nacija.

PRLI^EV GO VELI^A ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Sepak, kaj mnozina na{i prerodbenici vo dnoto na du{ata postoele, makar i nejasni artikulacii deka tie ne se nitu Grci, nitu Bugari.

Kako primer, povtorno }e go spomneme GLIGOR PRLI^EV, za kogo rekovme deka prvo se deklariral kako Grk, a potoa kako Bugarin. Me|utoa, po negoviot prestoj vo Bugarija, toj razo~arano ja napu{til ovaa zemja i `ivotot go zavr{il kako egzarhiski gimnazijalen u~itel, no so posebna svrtenost kon prou~uvaweto na istorijata na Makedonija, kako na onaa od anti~koto vreme, taka i na periodot po doa|aweto na Slovenite. Toj im se voshituval na Aleksandar Makedonski i na Filip, no ne ja zapostavuval nitu podocne`anta istorija na Makedonija. Zatoa, velikobugarskite propagandisti ne treba da manipuliraat samo so eden kratok period od negoviot `ivot, a da gi premol~uvaat drugite fazi od negoviot razvitok vo toa dramati~no vreme. Posebno ne vremeto od pred krajot na negoviot `ivot, koga se voodu{evuval od Filip II i od Aleksandar Makedonski, no i od svetite Kiril i Metodi i Kliment Ohridski.

Vo kontekst na seto ova bi mo`ele da ja citirame i negovata malku poznata izjava od 1885 godina, {to ja dal vo Solun, po povod 1000-godi{ninata od smrtta na sveti Metodij:

Majka Makedonija e mnogu oslabnata. Otkako go rodi golemiot Aleksandar, otkako gi porodi svetite Kiril i Metodij, ottoga{ majka Makedonija le`i na svoeto leglo u`asno iznemo{tena. No majka {to rodi vakvi sinovi, vo idnina }e rodi i drugi kako niv... ]e proizvede u{te mnogu Kirilovci i Metodievci, koi }e bidat svetilnici na na{ite u~ili{ta i stolbovi na na{ata vera i koi }e go proslavuvaat makedonskoto ime!

Inaku, Prli~ev i vo drugi svoi govori od toj period, dosta ~esto go upotrebuval terminot Makedonci, no go upotrebuval i terminot Bugari. Od druga strana, pak, rekovme deka toj obi~no pi{uval na gr~ki. Seto ova u{te pove}e zboruva za konfuzijata koja vladeela vo toa vreme na `estoki stranski propagandni vojni srede Makedoncite. Zna~i, daleku od vistinata e da se tvrdi deka Prli~ev otsekoga{ se ~uvstvuval kako Bugarin, kako {to tvrdi velikobugarskata propaganda. Vo eden svoj govor, toj duri mo{ne jasno im ka`al na Bugarite deka pismenosta i verata ja dobile od Makedonija:

Bra}a Bugari! Znaete li zo{to stradaat va{ite bra}a Makedonci? ... Makedonija se nao|a vo opasnost poradi propagandite. Ja krstosuvaat profesori, konzuli i direktori od Grcija. ja krstosuvaat srpski u~iteli i u~itelki, a ja krtosuvaat Makedonija i protestanti ... Vie bra}a Bugari, {to ste ja dobile verata i prosvetata od Makedonija, slu{ate li {to pravat propagandite od Makedoncite?.. I Vie bra}a Makedonci otfrlete gi od svojot grb site propagandi, bidej}i tie ne mislat da n# prosvetat, tuku pred carot da n# posramat.

Koga sme kaj Prli~ev, sledi edno svedo{tvo, koe }e gi zbuni velikobugarskite propagandisti. Svedo{tvoto go dal Ivan Krajni~anec, koj mu bil u~enik na Gligor Prli~ev, i toa vo po~etokot na 20. vek i istoto glasi:

Gligor Prli~ev... ne mo`e{e da go sovlada bugarskiot jazik i pove}e si zboruva{e i pi{uva{e na brsja~koto nare~je. Toj n# tera{e na{ite prevodi od gr~ki i od francuski jazik da gi izgovarame na brsja~koto nare~je.

Kakov Bugarin bil Prli~ev, koga ne uspeal da go nau~i bugarskiot jazik, neka odgovorat velikobugarskite propagandisti.

Ovde }e spomneme i eden malku e poznat podatokot vo na{ata javnost. Veruvam deka nema koj ne ja znae edna od najpoznatite pesni {to gi sozdal Prli~ev, a toa e pesnata za ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. Ovaa pesna kaj nas dosega e snimena na pove}e nosa~i na zvuk, i e poznata pod imeto: Iljada i sedimstotin {eeset i vtoro leto. Me|utoa, vo 1962 godina, od strana na Akademik D-r Bla`e Ristovski, pronajden e originalen zapis (ili prepis) od ovaa pesna, pi{uvan vo rakopis. Ova senzacionalno okritie e u{te pozna~ajno poradi toa {to - veruvale ili ne - vo ovoj avtenti~en zapis, originalniot naslov na ovaa pesna glasi: @ALOSNA PESNA ZA MAKEDONCITE, NARE^ENA KAKO OHRIDSKA PESNA.