• Nasproti nebuloznite tvrdewa na na{ite bugaromani deka anti~kite Makedonci bile Grci, najistaknatite bugarski istori~ari decidno potvrduvaat deka anti~kite Makedonci bile razli~en narod od Grcite!
• Teritoriite na dene{na Bugarija i na Grcija dolgo vreme se nao|ale pod makedonska vlast!

Vo ovoj napis }e prezentirame podatoci, spored koi, }e vidime deka za najistaknatite bugarski istori~ari nema nikakvi dilemi deka anti~kite Makedonci bile Grci. Na ova me pottiknaa dva skore{ni momenti.

Prviot moment e neodamna objavenoto pismo vo Makedonsko Sonce od bugarskata dr`avjanka Desislava Min~eva od Sofija, vo koe taa, negiraj}i ja makedonskata nacija, pome|u drugoto, tvrdi deka anti~kite Makedonci bile - Grci (!?).

Vtoriot moment se malubrojnite makedonski bugaromani, koi go tvrdat potpolno istoto. Za ovie jani~ari e sosema razbirlivo {to za negacija na makedonskata nacija tie gi prifa}aat i velikobugarskite i velikogr~kite hipotezi. Vakvoto nivno odnesuvawe voop{to ne mi e ~udno (treba da se zaraboti za lep~e... pardon - za lev~e!), a kutrite barem vo polemikite {to gi imaa so mene, gledam deka nemaat poim od bugarskata (t.e. sopstvenata) istorija i etnogeneza, a se pravat pogolemi Bugari od Bugarite. Prosto ~ovek da ne znae dali da gi osuduva ili da gi `ali.

No, gorenavedenata gospo|a (ili gospo|ica), kako bugarska dr`avjanka, barem trebala da go znae toa {to go pi{uvaat istaknatite bugarski istori~ari vo vrska so anti~ko-makedonskata istorija.

PROF. ANGELOV PI[UVA ZA ANTI^KITE MAKEDONCI

Vo kontekst na seto ova predlagam da go spomneme eden od najpoznatite bugarski istori~ari Prof. D-r Dimitar Angelov.

Vo negoviot obemen trud Obrazuvane na bÍlgarskata narodnost, (Sofija, 1971), ovoj istori~ar ja opi{uva etnogenezata na bugarskiot narod. Kako prv etnikum od koj e sostaven bugarskiot narod, toj gi spomenuva Trakijcite, kako prvi poznati `iteli na Bugarija, za koi postojat pi{ani podatoci.

Opi{uvaj}i gi sosedite na Trakijcite, na str. 50 od svojata kniga, Prof. Angelov, sosema jasno gi opi{uva anti~kite Makedonci kako zapadni sosedi na Trakijcite. Pritoa, toj gi opi{uva anti~kite Makedonci kako najdominantno naselenie vo Makedonija (zaedno so Peoncite, koi podocna se pretopuvaat so anti~kite Makedonci). Vo vrska so ova Prof. Angelov pi{uva:

Na jug sosedi na Trakijcite bile Elinite... Na zapad Trakijcite grani~ele so redica ilirski plemiwa, koi vo I vek p. n. e. go naseluvale celiot severozapaden del na Balkanskiot Poluostrov... Zapadni sosedi na Trakijcite bile i redica makedonski plemiwa, koi vo prvoto iljadaletie p. n. e., naseluvale golem del od dene{na Makedonija i koi vo V. vek p.n.e. sozdale edna prili~no silna dr`ava, ~ij prv vladetel bil Perdika. Vo odnos na etni~koto poteklo na Makedoncite, postojat razli~ni mislewa. Nekoi istra`uva~i smetaat deka tie bile Grci ili srodni so Grcite, no poverojatno e da se prifati misleweto spored koe tie bile samostoen etnos... Osven makedonskite plemiwa, zapadni sosedi na Trakijcite bile i peonskite plemiwa, koi vo prvoto iljadaletie p. n. e. isto taka naseluvale eden del od Makedonija (podvlekuvawata se moi, z. m.)

Zna~i, Prof. Angelov, spomnuvaj}i go faktot deka Trakijcite prete`no `iveele na teritorijata na dene{na Bugarija, gi spomenuva i Makedoncite kako nivni sosedi i za istite sosema opravdano tvrdi deka ne bile nikakvi Grci.

Imaj}i go predvid ogromniot ugled i avtoritet {to ovoj profesor go u`iva vo Bugarija, negoviot stav mo`e da se smeta i kako oficijalen stav na bugarskata istoriografija. So ova makedonskite bugaromani, kojznae po koj pat, se staveni vo tragikomi~na sostojba - istovremeno ja veli~aat (no i negiraat) oficijalnata bugarska istoriografija (barem koga e vo pra{awe etni~kata zasebnost na anti~kite Makedonci vo odnos na Grcite).

Inaku, vo prodol`enie na svojata kniga (str. 52 i 53), Angelov dava decidni podatoci vo vrska so brojnata sostojba na Trakijcite, za koi decidno povtoruva deka `iveele prete`no na teritorijata na Bugarija, kako sosedi na Makedoncite:

Se pretpostavuva deka vo periodot na zavladuvaweto na Balkanskiot Poluostrov od strana na Rimjanite, brojot na Trakijcite vo balkanskite zemji ja dostignal brojkata od okolu 900.000 du{i. Pritoa pogolemiot del (okolu 600-700.000 du{i) ja naseluvale oblasta na jug od Stara Planina, dodeka na teritorijata pome|u Morava, Dunav Crno More i Stara Planina, `iveele okolu 150-200.000 du{i.

GRCIJA I BUGARIJA BILE OKUPIRANI OD MAKEDONIJA

Od ovoj podatok mo`e da se izvle~e zaklu~okot deka duri i ako imalo Trakijci vo Makedonija, nivniot broj bil nezna~itelen vo odnos na ogromnoto mnozinstvo Trakijci vo Bugarija, posebno vo periodot do rimskite navleguvawa na Balkanot (no i podocna). Vpro~em, za ova svedo~at i brojnite makedonsko-trakiski vojni od tie vremiwa, a seto ova pretstavuva zna~aen podatok vo utvrduvaweto na etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite, {tom u{te vo toa vreme vo ovie dve zemji `iveele razli~ni etnikumi.

Trakisko-makedonskite vojni detalno se opi{ani vo pove}e bugarski knigi. Za ovaa prilika }e ja spomeneme knigata IstoriÔ na BÍlgariÔ (Sofija, 1954 god. Prv tom), vo koja isto taka se opi{ani ovie vojni. Na str. 28, od ovaa kniga pi{uva:

Raspa|aweto na Odrinskoto carstvo vo golema stepen gi olesnilo diplomatskite i voeni pohodi na Makedoncite, i toa najprvin, isto~no od Mesta, a potoa i vo zemjite pome|u Egejot, Balkan i Crno More (bez Vizantija). Zavojuva~kata dejnost na Makedoncite vo vremeto na Filip II vo na{ite zemji se razvivala naporedno so izvesna kolonizacija i grade`na dejnost... No makedonskata vlast vo Trakija... ne pu{tila i ne mo`ela da pu{ti dlaboki i stabilni koreni. U{te po smrtta na Filip, negoviot sin Aleksandar Veliki, pred da go po~ne pohodot na istok,bil prinuden da gi smiruva trakiskite plemiwa vo dene{na severna Bugarija. No, nitu operaciite na Aleksandar vo dene{nite bugarski zemji ne mo`ele trajno da go skr{at otporot na slobodoqubivite Trakijci protiv makedonskite zavojuva~i. Golemoto vostanie na Trakijcite protiv Makedoncite (330-331 god.), bilo tolku zna~ajno, {to im dalo signal i na Grcite da vostanat protiv Makedonija i im sozdalo seriozni gri`i na onie makedonski voenona~alnici, na koi Aleksandar im ja doveril voenata administracija na svoite balkanski vladenija...

Vo prodol`enie na ovaa kniga e spomnata brutalnosta so koja Makedoncite vladeele vo okupiranata, od niv, toga{na teritorija na dene{na Bugarija. Vo vrska so ova pi{uva:

Brutalniot re`im, vostanoven i poddr`an vo na{ite zemji od strana na Lizimah, koj bil eden od generalite na Aleksandar, gi napravil makedonskite zavojuva~i u{te poomrazeni, ne samo srede domorodnoto trakisko naselenie, tuku i srede gr~kite kolonisti po krajbre`jeto na Trakija.

Zna~i, ne samo {to i ovde anti~kite Makedonci se jasno izdvoeni od Grcite (a taka e i vo drugi bugarski knigi), tuku gledame i deka pome|u niv postoela golema omraza. Omraza postoela i pome|u Makedoncite i Trakijcite, kako dominantni etnikumi vo Makedonija i vo Bugarija. Isto taka od dosega izlo`enoto vidovme deka toga{nite `iteli na Bugarija i na Grcija, odvaj uspeale da si gi oslobodat svoite zemji od okupacijata {to im ja nametnale Makedoncite, {to e dijametralno sprotivno od dene{nava sostojba.

Vakvata etni~ka razli~nost vo Makedonija i vo Bugarija prodol`ila i do periodot na Golemata preselba na narodite. Vo ovoj period Rimjanite po~nale (posebno vo Bugarija) da naseluvaat pripadnici na drugi nebalkanski plemiwa. Sepak, vo periodot na Golemata preselba na narodite, s# u{te najdominantni `iteli vo Makedonija bile anti~kite Makedonci, a vo Bugarija - Trakijcite (bez razlika {to i od ednite i od drugite imalo elinizirani i romanizirani elementi).

Podocna Trakijcite na teritorijata na dene{na Bugarija bile `estoko terorizirani od Rimjanite, a potoa i od Bugarite (Bugaro-azijatite). Sepak, spored dene{nata bugarska istoriografija, Trakijcite podocna se pretopile so Bugaro-azijatite i so t.n. bugarski Sloveni (Anti), sozdavaj}i ja na toj na~in etni~kata osnova za dene{nata bugarska nacija.

No, spored drugi tvrdewa onie Trakijci, koi ne se pretopile vo bugarskata nacija i denes `iveat vo Bugarija kako kompaktna etni~ka celina.