Karta na Samoilovo Carstvo

• Samuilovata makedonska dr`ava na Dunav imala zaedni~ka granica so Germanija i ne postoi nitu eden izvoren dokument, spored koj, Samuilovata dr`ava se vikala Bugarija!
• Spored eden toga{en germanski dokument, Samuilovoto Carstvo izvorno se vikalo - Sklavinija, a poetot Ivan Kiriotes, vo edna svoja pesna, napi{ana vo toa vreme, tvrdel deka `itelite na Samuilovoto Carstvo bile Makedonci!

Koga zboruvame za deklariraweto na na{ite predci od Sredniot vek, nasproti velikobugarskite hipotezi, kako nepobiten fakt, treba da se znae deka ne postoi nitu eden izvoren dokument od celiot Sreden vek, vo koj Makedoncite se deklarirale kako Bugari!

Vo ovoj tekst }e progovorime za nekoi malku poznati momenti povrzani so golemata makedonska srednovekovna dr`ava - Samuilovoto carstvo.

Imeno, carot Samuil do{ol na vlast po vostanieto {to bilo podignato vo Makedonija protiv bugaro-azijatskite carevi. Otkako do{ol na vlast, Samuil kako osnova~ki centar na svojata dr`ava ja postavil Makedonija, a prevzel i drugi merki {to ja razlikuvale negovata dr`ava od prethodnoto Bugarsko Carstvo.

Sepak, treba da se znae i deka: ne postoi nitu eden direkten dokaz, t.e. ne postoi nitu eden izvoren dokument od toa vreme vo koj pi{uva deka Samuilovoto carstvo se vikalo Bugarija! Naprotiv, ima silni indicii deka Samuilovoto carstvo izvorno se vikalo Sklavinija, barem spored eden star dokument od vremeto na imperatorot Henrih II (1002-1024), t.e. isto kako {to se vikale i prvite makedonski politi~ki edinici, vo koi zaedno `iveele t.n. makedonski Sloveni (Veneti) i anti~kite Makedonci, pred istite da bidat okupirani od Bugarija i od Vizantija.

MAKEDONSKO-GERMANSKATA GRANICA NA DUNAV

Ovoj dokument vsu{nost pretstavuva edna minijatura, na koja se nacrtani ~etiri gracii ({to simboliziraat ~etiri zemji-narodi) kako mu prinesuvaat podaroci na imperatorot na Svetoto Rimsko Carstvo (toga{na mo}na srednovekovna dr`ava). Imiwata na ovie ~etiri dr`avi-narodi se napi{ani nad glavite na devojkite i tie glasat: Roma, Galia, Germania i Sclauinia. Da potsetime deka vo toa vreme edinstveno carstvo vo Evropa na koe mo`el da se odnesuva terminot Sklavinija bilo tokmu Samuilovoto carstvo, na koe o~igledno e deka se odnesuva gracijata, nad ~ija glava go pi{uva toj natpis. Mo{ne indikativno e i toa {to ovaa gracija, koja e prika`ana kako rusokosa devojka, vo rakata dr`i simbol na Sonce, a na nejzinata obleka ima elementi od toga{nite makedonski nosii (vezena za{ivka okolu vratot).

No, nekoj mo`ebi }e pra{a: od kade im se na toga{nite Germanci podatoci za Samuilovoto carstvo? Odgovorot le`i vo malku poznatiot fakt deka vo toa vreme Makedoncite i Germancite na Dunav imale zaedni~ka granica! Samuilovoto carstvo grani~elo so toga{na Germanija i poradi toa, carot David (brat na carot Samuil, koj prvo bil car na ova Carstvo, a podocna se zamona{il i dobrovolno mu go otstapil prestolot na Samuil), vo 973 godina ispratil svoja delegacija kaj germanskiot car Oton I. Na pregovorite vodeni vo Maklenburg, bilo pobarano priznavawe na novata dr`ava i bila utvrdena zaedni~kata makedonsko-germanska granica na sreden Dunav. Ovoj podatok u{te pove}e go potkrepuva tvrdeweto deka gorenavedenata gracija po ime Sklavinija, go pretstavuva tokmu Samuilovoto carstvo, kako mo}na dr`ava i sosed na toga{na Germanija.

Vpro~em indicija deka Samoilovoto carstvo izvorno se narekuvalo kako Sklavinija e i pravecot na teritorijalnite pro{iruvawa {to gi prevzel carot Samoil, koi otprilika soodvetstvuvaat so teritoriite na Sklaviniite, so koi vladeele negovite predci (podetlano kaj Akad. D-r. Bla`e Ristovski: Makedonija i makedonskata nacija, Skopje, 1995, str. 115).

Za narekuvaweto na neprijatelot na Samuil, vizantiskiot car Vasilij II, kako Makedonski, postojat dve teorii. Spored ednata, Vasilij go dobil prekarot Makedonski (kako {to vpro~em bila nare~ena i negovata dinastija), poradi toa {to toj bil roden blizu Odrin, vo Trakija, na ~ija teritorija od 802 godina egzistirala administrativna oblast (tema) po ime Makedonija (iako vo taa tema vleguval i dobar del od dene{nata Egejska Makedonija). Ottamu, kako `itel roden vo administrativnata oblast Makedonija (a vsu{nost dene{na Trakija, no i del od Egejska Makedonija), toj go dobil prekarot Makedonski.

Vtorata teorija e deka Vasilij II (bez razlika na toa {to bil po poteklo od Trakija i bez razlika na koj jazik zboruval i kako sebesi se deklariral), vsu{nost i samiot bil potomok na etni~kite anti~ki Makedonci, pa poradi toa i bil prevzemen prekarot Makedonski za negovata dinastija. Kone~no, dobro e poznato deka pove}emina vizantiski imperatori, stratezi, upravnici i drugi, i navistina bile potomci na anti~kite Makedonci, pa ne slu~ajno, del od Trakija i del od Egejska Makedonija bile nare~eni kako tema Makedonija.

Natamo{nite istra`uvawa }e gi potvrdat ili osporat nekoja od ovie teorii.

TERMINOT BUGARI E GEOGRAFSKI TERMIN

Koga sme kaj Samuilovoto carstvo, vo del od toga{nite vizantiski determinirawa za Makedoncite bil upotrebuvan terminot Bugari, no vakvoto determinirawe bilo isklu~ivo vo smisla na `iteli na prethodnoto Bugarskoto carstvo, ~ija teritorija ja nasledil i Samuil.

Ova zna~i deka vo tie vremiwa pod poimot Bugari, od strana na Vizantija, bile narekuvani site `iteli {to vleguvale vo sostavot na toga{noto Bugarsko carstvo, vklu~uvaj}i gi i `itelite na osvoenata Makedonija.

Kako Bugari (vo smisla na `iteli na Bugarija) za vreme na Prvoto Bugarsko carstvo bile narekuvani duri i etni~kite Srbi i Hrvati, bidej}i del od nivnite teritorii vleguvale vo ramkite na ova carstvo (za {to pi{uva hrvatskiot istori~ar d-r S. Antoljak). Vo Bugarskiot apokrifen letopis od 11. vek, sostaven od nepoznat avtor duri i Srem se spomenuva kako sostaven del od bugarskata zemja. Pa nema belkim nekoj denes da ka`e deka i dene{nite Srbi i Hrvati imaat bugarsko etni~ko poteklo!? Se razbira deka po turskata okupacija na Bugarija i na celiot Balkan, ovie zemji bile nare~eni kako turski zemji. Pred novata era teritorijata na dene{na Bugarija, no i na Grcija, pa duri do Indija bila makedonska zemja i t. n.

Narekuvaweto na `itelite na Bugarija kako Bugari od strana na toga{nite hroni~ari, e sosema razbirlivo i normalno. Toa e potpolno isto kako koga, vo vremeto na Rimskata imperija, site nejzini `iteli bile narekuvani kako Romei, iako tie bile od razli~no etni~ko poteklo. Zna~i toga{niot termin Romei se odnesuval na pove}e razli~ni (evropski, afrikanski i aziski) etnikumi.

Vo kontekst na ova da go spomneme i na{eto, ne taka damne{no, narekuvawe kako Jugosloveni. Dodeka `iveevme vo Jugoslavija, sakale ili ne, vo svetot bevme narekuvani kako - Jugosloveni (vo smisla na `iteli na Jugoslavija), iako kako Jugosloveni bevme od razli~no etni~ko poteklo.

Isto taka, velikobugarskite propagandisti vo vrska so navodnoto determinirawe na Makedoncite kako Bugari vo toga{nite vizantiski dokumenti, ~estopati premol~uvaat u{te eden mnogu va`en podatok od toa vreme. Se raboti za vizantiskata tema Bugarija, koja velikobugarskite propagandisti re~isi voop{to ne ja nitu spomenuvaat. Imeno, vo toa vreme, ovaa tema opfa}ala golem del tokmu od Makedonija, isto kako {to temata Makedonija opfa}ala del od Trakija, Bugarija i isto~na Egejska Makedonija. Toa nam denes ni izgleda ~udno, no taka bilo vo vizantisko vreme. Dene{na Makedonija bila nare~ena kako Bugarija, a dobar del od Bugarija bil nare~en kako - Makedonija.

Pa, kade se sostoi velikobugarskata manipulacija vo seto ova? Ednostavno, velikobugarskite propagandisti tvrdat deka terminot Makedonci od toa vreme, se upotrebuval isklu~ivo vo geografska (administrativna) smisla na zborot. Zna~i, spored niv, ovoj termin se upotrebuval za site `iteli od temata Makedonija, koja, navodno ne se nao|ala vo Makedonija, tuku vo Trakija; {to }e re~e deka ovoj termin se upotrebuval za Trakijcite, pa spored toa etni~ki Makedonci toga{ - nemalo!

Me|utoa, za nivna, `al, rekovme deka temata Makedonija sepak opfa}ala golem del od dene{na isto~na Egejska Makedonija. Ponatamu, za nivna povtorna `al, dosega citiravme brojni vizantiski dokumenti vo koi se spomnuvaat Makedonci, koi toga{ voop{to ne `iveele vo temata Makedonija, tuku vo Solun, Ohrid, temata Strimon i drugi makedonski oblasti, koi se nao|ale von temata Makedonija.

A sega sledi ona najinteresnoto. Velikobugarskite propagandisti, koga gi citiraat vizantiskite dokumenti vo koi se sre}ava terminot Bugari, voop{to ne spomnuvaat deka i toj termin bi mo`el da se odnesuva, ne na etni~kite, tuku na geografskite `iteli na temata Bugarija! Za nivna `al, i ovoj eftin trik im propadna. Zna~i, treba da znaeme deka vo mnogu vizantiski dokumenti, kade {to se spomnati Bugari vo Makedonija, toa se odnesuva samo na geografskite `iteli na temata Bugarija, koja toga{ se nao|ala na tloto na dene{na Makedonija.

^estata upotreba na terminot Bugari vo geografska smisla, kako termin za site `iteli na temata Bugarija, e potpolno ista, kako koga vo biv{ata SFRJ, za `itelite na pokarinata Kosovo, velevme deka se kosovari (iako tie bea Albanci, Srbi, Turci, Romi, Makedonci i drugi); za `itelite na Vojvodina, pak, velevme deka se vojvo|ani (iako tie bea Ungarci, Srbi, Hrvati, Slovaci i drugi) i taka natamu.

Poradi seto ova, nema ni{to ~udno vo toa {to, od strana na vizantiskite avtori, se spomenuvaat Bugari vo tie vremiwa. Toa se samo podanici (`iteli) na Bugarskoto carstvo ili pak geografski `iteli na temata Bugarija, koi etni~ki bile razli~ni edni od drugi. Zna~i, tokmu terminot Bugari e geografski, a ne etni~ki termin, {to pretstavuva demant na hipotezata, spored koja, Makedoncite niz celata istorija navodno otsekoga{ bile imenuvani kako etni~ki Bugari, {to pretstavuva obi~na besmislica!

MAKEDONCITE - @ITELI NA SAMUILOVOTO CARSTVO

Kon ova da go spomneme i faktot deka terminot Bugari vo nemal broj toga{ni vizantiski dokumenti, voop{to ne se odnesuval na etni~kata pripadnost na Bugarite (pa duri ne nitu na geografskata), tuku toj termin ~estopati se upotrebuval i kako pogrden zbor za varvari (neprijateli na Vizantija). Najgolem dokaz za ova e toa {to kako Bugari vo nekoi toga{ni dokumenti bile imenuvani i drugi (spored Vizantija: varvarski narodi), koi voop{to ne `iveele na teritorijata na Bugarija, pa duri kako Bugari bile imenuvani i toga{nite bosanci. Ottamu, ne treba da se manipulira so ovoj termin, bidej}i empirikata zboruva deka istiot ne sekoga{ se upotrebuval so golemo B, i ne sekoga{ se upotrebuval vo afirmativna smisla.

Inaku, ve}e vo dokumentite od vremeto na prvite srpski osvojuvawa na Makedonija, za istiot na{ makedonski narod, po~nal da se upotrebuva terminot Serble ili Srbi (se razbira i ovojpat vo geografska smisla, kako za podanici na Srbija).

Mnogu podocna ne{to sli~no }e se slu~i i so re~isi site segmenti na makedonskata kultura. Taka, na primer, za istite makedonski narodni pesni vo srpskite publikacii }e pi{uva deka se srpski, a vo bugarskite deka se - bugarski i taka natamu.

Sepak, koga zboruvame za Samulovoto carstvo, malku e poznato deka poetot Ivan Kiriotes nare~en Geometres (koj bil mitropolit na Melitena i koj `iveel vo 10. vek) vo svoite pesni, vo koi gi opi{uval nastanite od toa vreme, podanicite na Samuilovoto carstvo gi narekol kako: Mizi, Bugari, Skiti i MAKEDONCI!

Podocna, po propasta na Samuilovoto carstvo, vo Makedonija bile podignati dve vostanija protiv vizantiskata okupacija. Po propasta na vostanieto na Petar Deljan, nekoi od vostanicite pobegnale na Sicilija. Tamo{nite hroni~ari od toa vreme, vo deloto Barskite anali, go ovekove~ile nivnoto doa|awe so slednite zborovi:

Od tamu (od Sicilija, z.m.) pristignaa nesre}nite Makedonci..