- Za slavata na makedonskiot car Aleksandar Makedonski u{te od damnina se raska`uvalo vo desetici zemji na svetot!
- Malku poznati drevni turski i ruski svedo{tva za slavata na Aleksandar Makedonski!
Prekratok e prostorot ovde za da gi prilo`ime site stranski svedo{tva koi, na eden ili na drug na~in, govorat za slavata na najslavniot makedonski car i edinstveniot voen vojskovoditel vo istorijata, koj ostanal nepobeden - Velikiot Aleksandar Makedonski. Ovde }e napravime osvrt kon nekolku pomalku poznati stari dokumenti koi zboruvaat za slavata na ovoj na{ car, a koi se povrzani so srednovekovna Turcija i Rusija.
No, najnapred ne mo`am, bez povtorno da go spomnam zastarenoto i nadminato vo svetot, ednostrano velikogr~ko stojali{te za etni~koto poteklo na anti~kite Makedonci, spored koe, tie navodno bile ~isti Grci(!?). Ova ne bi go spomnal, vo kolku kaj nas se u{te ne postojat subjekti, koi, veruvale ili ne, mazohisti~ki celosno zastanaa zad velikogr~kite hipotezi za etni~koto poteklo na anti~kite Makedonci.
MAKEDONCITE SO PREZIR GLEDALE NA ELINITE
Nasproti niv, eden od najgolemite poznava~i na `ivotot i deloto na Aleksandar Makedonski, germanskiot nau~nik Urlih Vilken, u{te vo dale~nata 1931 godina, vo vrska so etni~kite razliki pome|u anti~kite Makedonci i Elinite, zapi{al:
Makedoncite bea napolno zdrav narod, ne bea trenirani kako gr~kite atleti, tuku bea kako Rimjanite so vojni~ki naviki. No, pokraj ovie dobri osobenosti, tie imaa mnogu lo{i naviki, ostanati od damne{nite vremiwa, kako {to be{e neumerenoto piewe, so {to, vo o~ite na Grcite bea vistinski varvari. Me|utoa, antagonizmot be{e recipro~en, bidej}i Makedoncite bea izrasnati vo edna gorda i samosvesna nacija, koja so prezir gleda{e na Elinite. (Podvlekuvawata se moi, z. m.).
I ponatamu:
Vo vremeto na Filip, Grcite vidoa deka Makedoncite se negr~ki, stranski narod i toa mora da se ima predvid ako se saka da se sfati i razbere istorijata na Filip i na Alaksandar, osobeno otporot i pre~kite na koi tie naiduvaa od strana na Grcite.
I {to sega? Zarem Urlih Vilken la`el i toa u{te vo 1931 godina? Ili pak ovde{nite gorespomenati na{i antimakedonski subjekti treba {to pobrgu da se pokrijat preku glava i da mol~at, bidej}i taka }e bidat pokorisni, namesto da ja {irat velikogr~kata propaganda.
Da go spomeneme i toa deka istorijata za Aleksandar Makedonski, Vilken ja napi{al po dolgogodi{ni prou~uvawa i analizirawa bukvalno na site dotoga{ otkrieni drevni rakopisi za Aleksandar Makedonski, kako i na site dotoga{ objaveni dela za ovoj makedonski velikan (~ij spisok e naveden na krajot od ovaa kniga). Zna~i, vrz osnova na vakvite opstojni i temelni istra`uvawa Vilken go dal gorenavedeniot zaklu~ok, a vrz osnova na kakvi istra`uvawa nekoi na{i stru~waci i natamu izjavuvaat deka anti~kite Makedonci bile Grci, veruvam deka ni samite ne znaat.
Ovde bi sakal da se zadr`am na u{te edna zabluda, koja ja {iri velikogr~kata propaganda. Se se}avam na polemikata, vodena vo 1992 godina, na eden od programite na Kanadskata TV, pome|u gospodin Xon Bitov i eden gr~ki pretstavnik. Gr~kiot pretstavnik, za da go doka`e gr~kiot karakter na anti~kite Makedonci, izjavi deka najgolem dokaz spored koj Aleksandar Makedonski bil Grk, bil faktot {to nemu mu bilo dozvoleno da u~estvuva na Olimpiskite igri, na koi im bilo dozvoleno da u~estvuvaat samo ~istokrvni Elini. Me|utoa, eve {to veli Urlih Vilken vo vrska so ova. Sledi povtorno citat od gorenavedenata kniga:
Aleksandar Prvi Makedonski ~uvstvuva{e simpatii kon Grcite i saka{e da u~estvuva na Olimpiskite igri, na koi samo Elinite imaa pristap, no prvo be{e odbien kako varvarin, pa mora{e da go doka`uva pedigreto na svojot dom, Argeada, na Teraklid Temen od Argos, po {to be{e primen kako natprevaruva~. Ottoga{ kralevite na Makedonija imaa tretman na Elini, no, kako porano, taka i potoa, nivniot narod be{e smetan kako varvarski.
Zna~i gledame deka u~estvoto na Olimpiskite igri na predokot na Aleksandar Makedonski (Aleksandar Prvi Makedonski), voop{to ne odelo taka lesno i se ostvarilo duri po negovoto uporno instistirawe, a se realiziralo so strogo ograni~uvawe spored koe, samo makedonskite kralevi mo`ele da u~estvuvaat na Olimpiskite igri, dodeka nivniot narod (Makedoncite) i natamu ostanale da bidat tretirani kako inakov narod (varvari) od strana na Elinite. Kone~no, postoi razlika pome|u faktot da se bide Elin (po krv) i da se bide tretiran kako Elin (kako rezultat na prijatelstvoto kon Elinite, prifa}aweto i {ireweto na nivnata kultura i sl.), kakov {to bil i slu~ajot so Aleksandar Prvi Makedonski.
[to se odnesuva do negovoto poteklo od Argos, s# pove}e nau~nici (vlu~uvaj}i go i aleksandriskiot istori~ar od II vek Apijan) smetaat deka toa se odnesuva na Argos Orestikon (blizu dene{no Rupi{ta, grat~e {to se nao|a po gorniot tek na r. Bistrica vo Makedonija), a ne na gr~kiot Argos.
TURSKITE SULTANI JA POSAKUVALE SLAVATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI
Sega da se prefrlime vo nekoi ponovi (no sepak damne{ni) vremiwa. Dobro e poznato deka slavata i mitot za Aleksandar Makedonski so vekovi potoa se prenesuvale niz desetici narodi od razni delovi na svetot, pripadnici na razni kulturi i veroispovedi. Ovde }e spomeneme nekolku vakvi odglasa, za koi malku se znae vo na{ata javnost. Prviot se odnesuva na srednovekovna Turcija. Malku e poznato vo na{ata javnost deka kultot na Aleksandar Makedonski bil prisuten vo islamska Turcija i toa u{te vo vremeto na Sredniot vek. Najdecidna potvrda za ova e literaturnoto delo Habname, od avtorot Vejs B. Mehmed (1561-1628), koe delo pretstavuvalo zamislen razgovor voden pome|u turskiot sultan Ahmed Prvi i Aleksandar Makedonski. Faktot {to ova delo bilo nekolkupati pe~ateno vo Turcija samo ja potvrduva vistinata deka duhot i slavata na najslavniot makedonski car duri i vo Sredniot vek stignale do svesta na inteligencijata od toga{nata mo}na turska imperija. Ne mi e poznato dali ova delo e prevedeno i kaj nas, pa vo taa nasoka po`elno bi bilo prevzemawe na ~ekori od strana na nadle`nite i zainteresirani faktori.
I podocna turskite sultani so stravopo~it go spomnuvale imeto na Aleksandar Makedonski. Nekoi od niv duri namerno gi pra}ale svoite `eni da im rodat sin vo Makedonija, nadevaj}i se na toj na~in deka novorodenoto dete }e ja stekne mo}ta i slavata na Aleksandar Makedonski. ]e prezentirame edno senzacionalno svedo{tvo vo vrska so ova.
Angliskiot patepisec Edvard Braun vo 1669 godina ja posetil Bitola. Vo negoviot patepis imeto Makedonija se spomenuva desetina pati ({to e nesomnen dokaz protiv nekoi na{i mazohisti~ki tvrdewa, spored koi, imeto Makedonija navodno se izgubilo vo Sredniot vek). Vo eden del od patepisot, toj ja opi{uva po~itta {to toga{nite turski velikodostojnici ja iska`uvale kon makedonskiot car Aleksandar Makedonski. Poradi toa, Braun svedo~i deka na toga{nite Turci duri im bilo ~est ako nivniot prestolonaslednik bi bil roden vo Makedonija. Voedno Braun za na{iot narod veli deka bil prijatelski raspolo`en kon strancite. Sledi citat od negoviot patepis:
Stignavme do Monastir (Bitola, z. m.), koj e golem grad so mnogubrojno naselenie, koe e prijatelski raspolo`eno. Se zboruva{e deka `enata na sultanot, koja be{e vo Larisa i koja nabrgu treba{e da rodi, saka da dojde vo Monastir za da rodi. Za taa cel bea napraveni potrebnite podgotovki. Turcite, koi imaa visoko mislewe za Aleksandar Veliki, se raduvaa ako vo Makedonija im se rode{e eden od sinovite na imperijata.
Deka terminot Makedonija (no i anti~kata makedonska istorija) dobro bile poznati vo Sredniot vek, }e spomeneme u{te edno interesno svedo{tvo, dadeno od strana na angliskiot patepisec Xorx Sandis, koe go zapi{al vo 1610 godina:
Sultanot poseduva rudnici so zlato i srebro nasekade niz negoviot dominion, kako onoj vo Siderokapsa vo Makedonija, koj ne mu bil nepoznat i na Filip, tatkoto na Aleksandar Makedonski, koj zlatoto go dobival tokmu od ovoj rudnik, od koe podocna gi kovel svoite pari, poznati kako filipi.
MITOT ZA ALEKSANDAR VO SREDNOVEKOVNA RUSIJA
Od sredovekovnata Turcija, se prefrluvame vo sredovekovna Rusija i toa nekolku vekovi nanazad. Slika sosema razli~na od onaa vo Turcija. Razli~na vera, razli~nen narod, razli~na kultura, razli~na klima, razli~na infrastruktura, razli~en jazik, pa duri i razli~no vreme... no, sepak, sli~nost i identi~nost kon kultot na Aleksandar Makedonski! Godinata e 1038. Zna~i 11-ti vek. Vo Kiev knezuva Jaroslav, sinot na pokojniot knez Vladimir. Jaroslav kako qubitel na literaturata ja formira prvata ruska biblioteka, koja ja smestuva vo crkvata Sveta Sofija, {to prethodno ja izgradil. Pome|u mnogubrojnite knigi se i legendite za patuvawata na Aleksandar Makedonski. Vo edna od niv, toga{nite ruski ~itateli, pome|u drugoto, mo`ele da go pro~itaat i slednoto:
I zdogleda Aleksandar mnogu {umi so prekrasni drvja i sekakvi plodovi. I celata taa zemja be{e obikolena so reka, ~ija voda be{e bistra i bela kako mleko. Ima{e mnogu urmi, a na loznicite visea iljadnici dobri grozdovi...
So ~udewe ~itale Rusite za ~udesnite zemji vo koi bil Aleksandar, za ~ovekojadcite, koi laat kako ku~iwa, za lu|eto so ku~e{ki glavi i so o~i i usti na gradite, za zemjata na bla`enite kade {to nema sonce, tuku utroto osamnuva i bez sonce i {to li u{te ne, a ovde e i malku poznatata ilustracija od 13. vek, na koja Aleksandar Makedonski e pretstaven kako se bori protiv ~udovi{ta.
*
Sekako deka pokraj gorenavedenite postojat i brojni drugi odblesoci (bilo so realna, bilo so mitska osnova) povrzani so likot i deloto na najslavniot makedonski car Aleksandar Makedonski, zastapeni kaj razli~ni narodi i kulturi. Vpro~em negovata `ivotna cel i bila svetot da se obedini...