• Postojat brojni drevni gr~ki svedo{tva spored koi sosema jasno se gleda deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Grci
• Malku poznato svedo{tvo od gr~kiot istori~ar Plutarh vo koe Makedoncite gi opi{uva kako neprijateli, duri i vo vremeto koga tie vojuvale protiv Rimjanite!

Deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Grci, odamna e poznato vo evropskata i svetska javnost. Vo ovoj tekst }e se zadr`ime na nekolku decidno iska`ani gr~ki svedo{tva za razlikite pome|u anti~kite Makedonci i Elinite, od koi nekoi dosega ne bea objaveni kaj nas.

Mislam deka ne treba povtorno da gi citirame navredlivite izjavi na Demosten, koj, kako istaknat gr~ki orator i sovremenik na tie nastani, navredlivo se nafrlil protiv Filip Vtori Makedonski i protiv Makedoncite voop{to, pritoa narekuvaj}i go Filip kako varvarin i {ugavo su{testvo od Makedonija, za koja patem rekol deka e zemja od koja ne mo`e{ da dovede{ nitu rob {to barem ne{to vredi. Istiot toj Demosten ne mo`el da ja sokrie svojata organska omraza kon Makedoncite nitu koga bil vo pra{awe na{iot slaven car Aleksandar Makedonski, pa vo eden svoj govor, odr`an po smrtta na Filip, istiot navredlivo go narekol kako glup~o (!?).

Sekako deka nitu Aleksandar ne im ostanal dol`en na Grcite, pa vo edna svoja izjava atiwanite gi narekol staorci.

Omrazata na mnozinstvoto Elini kon nivniot okupator Makedonija doa|ala do izraz i vo mnogu drugi priliki. Taka na primer, vo bitkata kaj Is, na stranata na Persija, protiv Aleksandar Makedonski, se biele iljadnici Elini. Po pobedata na Aleksandar, nekoi od niv bile zarobeni, no nad 8.000 uspeale da pobegnat vo planinite. Samite Grci vo Elada so golema poti{tenost ja primile vesta za pobedata kaj Is od strana na Makedoncite.

Podocna, vo bitkata kaj Gavgamela, protiv makedonskata vojska, na stranata na Persijancite u~estvuvale duri 30.000 Grci.

Aleksandar Makedonski se biel protiv Grcite i vo prethodnata bitka kaj Granik, koga zarobil nad 4000 Grci, koi se borele na stranata na Persija. Isto taka, pred sekoja bitka so Persijancite Atiwanite ispra}ale svoi delegacii kaj persiskiot car Darie za da mu ja iska`at svojata poddr{ka.

GRCITE SE BORELE ZA SLOBODA PROTIV MAKEDONIJA

Kone~no, po smrtta na Aleksandar Makedonski, Grcite bile edni od prvite narodi koi se krenale na vostanie protiv makedonskata okupacija na nivnata zemja. Vo vrska so ova, vo knigata Aleksandar Makedonski od germanskiot avtor Urlih Vilken , na str. 295, pi{uva:

Po vesta za smrtta na Aleksandar, vo Grcija izbuvnaa neredi, koi sosema ja izbri{aa Korinstkata liga. Pod vodstvo na Demosten, koj so golemi po~esti be{e primen nazad, Atina se krena i gi povika Grcite da se borat za sloboda protiv Makedonija.

Inaku, po smrtta na svojot golem car, Makedonija si prodo`ila da egzistira kako dr`ava vo svoite etni~ki granici, a kako zasebni dr`avi prodol`ile da egzistiraat i u{te tri novosozdadeni makedonski dr`avi vo Afrika i vo Azija.

Za makedonskata dr`ava na teritorijata na etni~ka Makedonija, ~ie egzistirawe prestanalo po nejzinata okupacija od strana na Rim, na str. 298, od svojata kniga, Vilken zapi{al:

...Makedonija mo`e da se opi{e kako nacionalna dr`ava, bidej}i makedonskata dinastija vladee{e so predominantniot makedonski narod... Toa be{e pri~inata poradi koja Rimjanite gledaa vo Makedonija najopasen protivnik na Istok.

Ovde sosema jasno e opi{ano visokoto etni~ko makedonsko samosoznanie na anti~kite Makedonci, za koe svedo~i i prof. Dimitrios Kanaculis, koj go zapi{al slednoto:

Anti~kite Makedonci imale silno izrazeno etni~ko ~uvstvo!

Poradi seto ova, denes, pri znaeweto na ovie podatoci, navistina izgleda sme{no koga Grcite go slavat Filip II Makedonski kako svoj krven predok, iako ovoj makedonski car im ja okupiral zemjata i gi ubival nivnite predci. Vpro~em, postojat i drugi brojni stranski istra`uva~i, koi nepokoleblivo tvrdat deka anti~kite Makedonci, ne samo {to etni~ki, kulturno i religiski bile razli~ni od toga{nite Elini, tuku dolgo vreme postoela i golema omraza i netrpenie pome|u ovie dva etnikuma, nasproti faktot {to nekoi anti~ko-makedonski vladeteli svoevremeno prifatile del gr~kata kultura vo anti~ka Makedonija, po {to nastanalo nejzino me{awe vo prethodnata visoko razviena anti~ko-makedonska civilizacija.

SVEDO[TVOTO NA PLUTARH

Ovde, }e spomneme u{te edno mnogu podocne`no gr~ko svedo{tvo (koe mislam deka dosega ne e objaveno kaj nas), spored koe, isto taka jasno se gleda deka toga{nite Grci bile sosema svesni deka anti~kite Makedonci se razli~ni od niv. Se raboti za opisot na bitkata kaj Pidna, od strana na gr~kiot pisatel Plutarh (46-126 g.). Da se potsetime deka vo ovaa bitka, koja se odigrala na 22. juni 168 godina p.n.e., Makedoncite do`iveale poraz od Rimjanite, po {to Makedonija ja zagubila svojata nezavisnost i ostanala pod rimska okupacija.

Opi{uvaj}i ja ovaa bitka, Grkot Plutarh, Makedoncite gi narekuva neprijateli - iako tie vo ovaa bitka vojuvale protiv Rimjanite, a ne protiv negovite Grci! Pritoa Plutarh zapi{al:

Nekoi velat deka, blagodarenie na mudriot plan na rimskiot polkovodec Emilie se slu~il napadot od strana na neprijatelite, otkako toj gi nateral Rimjanite da podgonat eden kow i go naso~at kon niv. Negovoto sledewe go ozna~ilo po~etokot na borbata... (podvlekuvaweto e moe, z.m.).

Zna~i, samiot Grk Plutarh, Makedoncite gi determinira ostanuva neprijateli i toa vo nivnata borba so negr~kiot narod - Rimjanite! Vo kolku anti~kite Makedonci bile Grci, zarem ovoj Grk bi gi narekol niv neprijateli? Zarem mo`e denes nekoj istori~ar (etni~ki Makedonec) da pi{uva, na primer, za borbite vo Ilindenskoto vostanie i vo vakvite opisi, za ilindencite da tvrdi deka bile neprijateli? Sekako deka ne, a glavnata pri~ina e toa {to tie se negovi sonarodnici, poradi {to istori~arot nikako ne bi mo`el svoite sonarodnici da gi nare~e neprijateli. Ottamu, vo kolku Grkot Plutarh smetal deka anti~kite Makedonci se negovi sonarodnici, toj voop{to ne bi gi narekol niv neprijateli - posebno ne vo nivnite borbi so negr~kiot narod Rimjani.

Ovde sekako deka e i zdravata logika. Vo kolku Makedoncite bile Grci zo{to ne se deklarirale taka sebesi i zo{to s# u{te bil prisuten etni~kiot termin Makedonci i toa vo vremeto po rimskata okupacija na Makedonija, a i mnogu podocna?

GRCITE SE PLA[AT OD MAKEDONSKATA KULTURA

No, za velikogr~kite falsifikatori s# e mo`no. Tie se skloni da pogr~uvaat s# {to mo`at. Ova ne ostanalo nezabele`ano od strana na stranskata javnost, pa u{te latinskiot hroni~ar Juvanelis izjavil:

La`livata Grcija mo`e s#, pa duri i da ja falsifikuva istorijata.

Me|utoa, denes vakvite i sli~ni svedo{tva se krijat vo Grcija. Na dene{nite velikogr~ki falsifikatori ne im odgovara postoeweto na sopstveni drevni svedo{tva vo koi se potencirani etni~kite razliki pome|u toga{nite Makedonci i Grci. Poradi toa, od na{a strana treba poagresivno da se forsiraat tokmu tie momenti pred me|unarodnata javnost.

Sepak, vrv na krieweto na svedo{tvata za makedonskata kultura na teritorijata na dene{na Grcija pretstavuva krieweto na tekstovite napi{ani na drevniot anti~ko-makedonski jazik, koi neodamna se pronajdeni vo Grcija.

Imeno, vo 1976-1977 godina gr~kiot arheolog Andronikos otkri grob, za koj se pretpostavuva deka e na Filip Vtori Makedonski. Ona {to, me|utoa, ostana skrieno vo javnosta e deka za vreme na tie naodi (no i potoa) bile otkrieni nad 5.000 tekstovi napi{ani na drevniot anti~ko-makedonski jazik! Poradi faktot {to ovoj jazik denes se smeta za izguben, pronao|aweto na vakvi tekstovi bi trebalo da pretstavuva nastan od isklu~itelna va`nost, ne samo za makedonskata, tuku i za svetskata nauka. Me|utoa, ovie izvonredno vredni napisi, ne samo {to dosega ne se obelodeneti, tuku tie, vo pridru`ba na gr~kata policija, vedna{ bile prefrleni vo Atina i stavena e zabrana za nivno objavuvawe.

Podocna, vo 1988 godina, gr~ko-amerikanskiot arheolog Oikonomides, vo renomiranoto amerikansko spisanie za nauka i kultura Book review (History department, University of Chicago), go objavi ovoj podatok i se zakani deka }e objavi del od tie tekstovi. Toj izjavi deka pred s# e nau~nik, a ne politi~ar i trgna vo Grcija za da gi objavi ovie tekstovi. Me|utoa, vedna{ po negovoto pristignuvawe vo Atina, Oikonomides, pod somnitelni okolnosti, e pronajden - mrtov! Zaradi ova, napadno se postavuva pra{aweto: Zo{to Grcite se pla{at da gi objavat ovie anti~ko-makedonski tekstovi vo kolku anti~kite Makedonci navistina bile Grci? Dali jazikot na anti~kite Makedonci mo`ebi navistina imal sli~nosti so dene{niov makedonski jazik, {tom gr~kata vlada se pla{i da gi objavi negovite pi{ani tekstovi? Vo kolku Grcija ne go re{i civilizirano ovoj problem, bi trebalo pod itno da se alarmiraat nadle`nite stranski faktori, koi }e go postavat ovoj problem pred gr~kata vlada (no i po{iroko), t.e. }e go iniciraat problemot za za{tita na makedonskata kultura na teritorijata na Grcija.