• Za anti~ka Makedonija, osven Prli~ev, interes projavuvale i Dimitar Miladinov, Marko Cepenkov, Isaija Ma`ovski i drugi na{i prerodbenici od 19. vek!
• Anti~ko-makedonskata svest bila prisutna i za vreme na Gornoxumajskoto vrhovisti~ko vostanie, a i vo Ilindenskoto vostanie!

Prodol`uvame so temata od minatiot broj, t.e. so deklariraweto na na{ite predci od 19. i po~etokot na 20. vek kako direktni potomci na anti~kite Makedonci. Vo eden od prethodnite broevi ja citiravme izjavata na Gligor Prli~ev {to ja dal vo 1885 godina vo Solun, po povod 1000-godi{ninata od smrtta na sveti Metodij, vo koja toj, kako deca na Makedonija koi }e go proslavuvaat makedonskoto ime gi spomenuva Aleksandar Makedonski i svetite Kiril i Metodija.

Ovde }e gi spomneme i bra}ata Miladinovci. I pokraj vlijanijata na ednostranite gr~ka i bugarska propaganda, pod koi tie bile popadnati vo tie burni vremiwa na nacionalno sebenao|awe, malku e poznato deka Dimitar Miladinov poka`uval golem interes kon istorijata na anti~kite Makedonci. Za edna negova polemika so eden Grk, svedo~i li~no Rajko @inzifov, koj vo vrska so ova zapi{al:

Pred dokazite na Miladinov, Grkot zamol~a. Toj mu zboruva{e na Grkot ne samo za dene{nite Makedonci, tuku i za drevnite Makedonci na Filip i Aleksandar...

Vo edna statija objavena vo vesnikot Makedonija, koj toga{ izleguval vo Ruse, Bugarija, 1888 godina, od avtor koj se potpi{al samo so inicijalite K.G., doslovno pi{uva:

Na{ata tatkovina Makedonija si ima istorija za svoeto minato, kade {to se gleda nejzinata mo}, veli~ina, kako i nejzinoto politi~ko pot~inuvawe pod vlasta na toga{ mo}nata Turska imperija.... Denes, sekoj Makedonec, koga go spomnuva Aleksandar Makedonski, veli: Nie sme go imale car Aleksandar Veliki. So tie zborovi toj si pripomnuva za bleskaviot period i veli~ieto na Makedonskata dr`ava. Aleksandar Makedonski stoi pred liceto na sekoj Makedonec kako nacionalna gordost!

SPORED MA@OVSKI - ATNI^KITE MAKEDONCI BILE SLOVENI!

Za golemiot makedonski prerodbenik Isaija Ma`ovski anti~kite Makedonci i Slovenite pretstavuvale potpolno ist poim. Eve {to, pome|u drugoto, izjavil vo negoviot govor odr`an na brodot Ricar, za vreme na plovidbata po Dwepar, Rusija, vo 1888 godina:

Mnogu po~ituvani gospoda, makedonskiot narod e slovenski narod od pred 2600 godini, koj bil doveden vo Makedonija od carot Karan, koj, isto kako Filip i Aleksandar, bil ~ist Sloven...

Nekolku godini po govorot {to go odr`al Ma`ovski, \or|i Pulevski vo 1892 godina ja objavil svojata Slavjanomakedonska op{ta istorija vo koja za Makedoncite zapi{al:

Makedoncite se starosedelci na poluostrovot. Tie go pre~ekale doseluvaweto i na Bugarite i na Grcite i na Srbite.

Za interesot {to go poka`uvale lozarite kon anti~ko-makedonskoto nasledstvo isto taka pi{uvavme. Ovde samo }e potsetime deka lozarite vo bugarskiot pe~at bile obvineti deka baraat obnovuvawe na anti~ka Makedonija so zasebna makedonska nacija i jazik, poradi {to i bile tamu progonuvani. Da potsetime i deka so lozarite toga{ sorabotuvale Goce Del~ev, Dame Gruev, Petar Pop Arsov i drugi podocne`ni istaknati makedonski revolucioneri, koi, spored toga{niot bugarski pe~at, barale restavracija na anti~ka Makedonija.

Anti~ko-makedonskata tradicija ne go zaobikolila ni Marko Cepenkov, koj vo edna sopstvena tvorba od 1899 godina zapi{al:

Pomislete Vie, mili ~eda:

za velika cara Aleksandra

{to se slavi i do den deneska!

Ruskiot slavist (inaku roden Bugarin) Petar Draganov, vo 1900 godina vo vrska so drevnata makedonska istorija go izjavil slednoto:

Dali Rusite treba da se raduvaat ili da `alat vo vrska so toa {to vo Makedonija go izdignuva svojot glas tamo{noto starosedelsko naselenie {to si se narekuva sebe si so starinskoto ime Makedonci? Spored na{eto li~no mislewe pravedno bi bilo barem moralno da se poddr`i ova mnogubrojno pleme {to zboruva na posebno slovensko nare~je i si ima svoja stara istorija, ne pomalku interesna od istorijata na Bugarite i na Srbite...

DU[ATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI GI BLAGOSLOVUVA VRHOVISTITE!

^uvstvoto na etni~ka pripadnost na anti~kite Makedonci kako nasleduvano od na{ite predci, ne gi zapostavilo nitu Makedoncite od burniot po~etok na 20. vek, a ovde sekako se i stranskite svedo{tva vo vrska so ova. Taka, na primer, malku e poznato deka vo dosega nepravilno sataniziranoto takanare~eno Gornoxumajsko vrhovisti~ko vostanie, voeno-operativniot voda~ na ova vostanie, polkovnikot na bugarskata vojska Atanas Jankov (inaku etni~ki Makedonec), nepokoleblivo se smetal za direkten potomok na anti~kite Makedonci. Pred samiot po~etok na Gornoxumajskoto vostanie, toj do vostanicite go upatil proglasot {to ve}e go objavivme vo eden od broevite na Makedonsko Sonce, vo koj proglas, toj gi povikuva vostanicite da se setat na svetskiot pobeditel Aleksandar Makedonski, potoa na carot Samoil i na Marko Krale, bidej}i vo site niv te~ela makedonska krv, a nivnite du{i od nebesata go blagoslovuvale nivnoto delo za osloboduvawe na Makedonija.

Ovoj patriotski povik u{te toga{ bil prenesen vo site pozna~ajni evropski vesnici, a poradi faktot {to po ovoj povik vostanatite Makedonci (t. n. vrhovisti) masovno se vpu{tile vo borba protiv Turcite, jasno e deka i tie vo celost se soglasuvale so negovata sodr`ina. @alno e, me|utoa, {to vo makedonskata biv{ore`imska crno-bela istoriografija nepravedno be{e zapostavuvano ova vostanie (barem od aspekt na negoviot nacionalen karakter), a ovoj povik re~isi nitu ne se spomenuva{e. Ovoj povik pretstavuva i `e{ka {lakanica za dene{nite velikobugarski {ovinisti i slugi na golemobugarskata propaganda, bidej}i istiot e daden tokmu od strana na vrhovist! Inaku, po vostanieto polkovnik Atanas Jankov vo edno intervju, isto taka od 1902 godina, povtorno decidno izjavuva deka toj e Makedonec, a ne Bugarin, a podocna u~estvuva i vo Ilindenskoto vostanie.

Malku e poznato deka anti~ko-makedonskata etni~ka svest kaj na{iot narod do{la do izraz duri i vo periodot na Ilindenskoto vostanie, nasproti silnoto vlijanie na Egzarhijata. Taka na primer, vo edna nepotpi{ana statija od vesnikot Avtonomna Makedonija, objavena vo ekot na Ilindenskoto vostanie vo avgust 1903 godina, pi{uva deka Aleksandar Makedonski svoevremeno gi blagoslovil Slovenite:

Denes, koga ni se nalo`uva da pomogneme vo za{titata na ugnetenite Makedonci, nie treba od s# srce toa da go storime... U{te Aleksandar Veliki, toj car na vselenata, ima posvedo~eno za dobrodetelstvata na slovenskoto pleme, koga izjavil deka Slovenite nosat herojski srca i poradi toa zaslu`uvaat da go nosat golemoto ime Sloveni. Pred da umre, ovoj na{ golem zave{tatel, izjavil deka go prokolnuva sekogo {to }e gi zlostavuva Slovenite... Sega, ako Makedoncite ne se vo sostojba sami da go spre~at nivnoto istrebuvawe i da si ja podobrat svojata sostojba, toga{ Bugarite, Srbite, Crnogorcite i drugite Sloveni se dol`ni da im priteknat na pomo{ na svoite bra}a po krv i vera.

Avtorot Petar Zagorov, vo ekot na Ilindenskoto vostanie vo septemvri 1903 godina vo v. Avtonomna Makedonija ja objavil pesnata Tamu, vo koja, pome|u drugoto, napi{al:

Tamu kaj Pind i [ar, kaj Struma i Vardar,

kade s# e pokrieno so dlaboki rani,

dostojni potomci na Veliki Aleksandar,

herojski se borat so vekovni tirani.

MAKEDONCITE - STAROSEDELCI NA BALKANOT

Kone~no, vo dlabinata na svojata du{a anti~ko-makedonskata svest ili tradicija ja nosel i golemiot Dimitrija ^upovski i ne slu~ajno na makedonskoto zname, {to toj i negovite istomislenici go izrabotile vo Rusija (1913 ili 1914 godina), bilo zastapeno Sonceto i kowot na Aleksandar Makedonski, Bukefal. Isto taka, nerazdelen predmet od koj ^upovski nikoga{ ne se delel, bila srebrenata moneta od vremeto na Aleksandar Makedonski, {to ^upovski ja imal zaka~eno na sinxir~eto od svojot ~asovnik. Osven toa ^upovski bil i golem po~ituva~ na deloto na stariot vojvoda i makedonski nacionalen deec \or|i Pulevski.

Bratot na Dimitrija ^upovski, Nikola D. ^uparov, pak, neposredno pred svojata smrt vo 1924 godina, pi{uvaj}i za Mijacite i za Brsjacite (Brzacite), zapi{al:

Spored knigata na \or|i Pulevski (rodum od Gali~nik) Mijacite bile gvardejci na Aleksandar Makedonski... Brzacite, pak (Brsjacite, z. m.) bile brzata armija na Aleksandar Makedonski...

Vo edna stara albansko-latinska istorija, koja mu bila poka`ana na makedonskiot prerodbenik Isaija Ma`ovski, za vreme na negoviot prestoj vo Tirana (Albanija) i koj ona {to tamu go pro~ital, go prenel vo svojata kniga Spomeni (objavena vo Sofija, 1922 godina) isto taka pi{uvalo za anti~kite Makedonci kako za direktni krvni predci na dene{nite Makedonci. Dodeka {ehot ~ital od knigata (prviot pasus od podolniot citat), osven Ma`ovski, na ~itaweto bil prisuten i Gani-bej Toptani, koj podocna go pra{al {ehot za starosta na Makedoncite. Eve {to vo vrska so seto ova zapi{al Ma`ovski:

Koga se pojavil slavniot makedono-slovenski car Aleksandar, albanskiot kral Karel gi ispratil svoite dva kapetani da go presretnat. Tie mu se pretstavile na golemiot slovenski car Aleksandar so zborovite: ,,Dobro ni dojdovte, caru Aleksandar!,,

Otkako go pro~ita ova, Gani-bej go zapra{a {ehot:,, Koj narod najprvo gi ima naseleno bregovite na Beloto More: albanskiot ili sloveno-makedonskiot?Na ova pra{awe od bejot, {ehot odgovoril:,,Najprvo ovde se naselile makedonskite slovenski narodi i od nivnoto doa|awe do denes imaat pominato celi 2600 godini, a toa e 200 godini pred naseluvaweto na albanskiot narod.

I vo sledniot broj }e navedeme svedo{tva za prifa}awe na anti~ko-makedonskata svest od strana na Makedoncite vo 20. vek.