• Malku poznat dokument pronajden vo arhivata na VMRO na Van~o Mihajlov od dekemvri 1932 godina, vo koj, avtorot i ~len na ovaa organizacija tvrdel deka dene{nite Makedonci se potomci na slavnite anti~ki Makedonci, dodeka Bugarite se dojdenci na Balkanot!
• I vo vremeto na Vtorata svetska vojna imalo intelektualci koi tvrdele deka dene{nite Makedonci se potomci na anti~kite Makedonci!

Prodol`uvame so temata od minatite dva broja vo vrska so deklariraweto na Makedoncite od po~etokot na 20. vek (no i podocna) kako direktni potomci na anti~kite Makedonci.

Sledniot citat nesomneno deka }e pretstavuva vistinski {ok za neupatenite. Imeno, se raboti za dokument pronajden vo arhivata na VMRO na Van~o Mihajlov, vo koj dokument ne samo {to decidno se potenciraat etni~kite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite, tuku i za dene{nite Makedonci jasno se veli deka tie se direktni potomci na slavnite anti~ki Makedonci! Eve {to pi{uva vo ovoj dokument:

...Nekoga{ imalo slavna zemja so hrabar narod {to dal svetski vladeteli kako Filip i Aleksandar Makedonski. Mnogu drevni narodi, iako sleguvaa od svetskata scena, po izvesno vreme, pak se izdignuvaa. Zo{to da ne se slu~i istoto i so Makedoncite?... Za{to ako eden narod, {to si ima svoi obi~ai, vera, jazik, tradicija i drugo opstanal tvrdo posle tolku ropstva, toa zna~i deka toj narod e sposoben za slobodno postoewe!... Bugarija neka im go dade na miren na~in na Makedoncite ona {to e makedonsko. Zo{to Bugarija u{te go dr`i tu|oto i go prika`uva kako svoe? Zarem Makedoncite se Bugari? Kolku {to se Makedoncite Bugari - tolku se i Bugarite Makedonci! Razlikata e golema! Ednite bile na Balkanskiot Poluostrov u{te od pred Hrista, a drugite do{le vo 7. vek... Dosta ve}e so igri okolu nesre}ata na makedonskiot narod! Vreme e da se vikne: Makedonija na Makedoncite. Oslobodenata bugarska Makedonija da im se dade na slobodnite Makedonci. Dajte $ avtonomija na Makedonija dodeka e vreme!

Potpisnik na ovoj dokument e edna li~nost pod psevdonimot KOMITSKI, a dokumentot e od dekemvri 1932 godina, koga i vo VMRO na Van~o Mihajlov postoele i se tolerirale ~isti makedonski nacionalni projavi, nasproti podocne`noto celosno svrtuvawe kon bugar{tinata na Van~o Mihajlov. Od ovoj period zabele`ano e i insistirawe na aktivisti na VMRO na Van~o Mihajlov vo u~ili{tata vo Pirinska Makedonija (koja toga{ celosno bila pod kontrola na ovaa organizacija) von u~ili{nata programa na Bugarija, da se vovede predmetot Makedonska istorija, vo koj predmet posebno vnimanie bilo posveteno na istorijata na anti~ka Makedonija.

PESNA ZA ALEKSANDAR MAKEDONSKI OD 1942 GODINA

Ponatamu sledi prifa}aweto na anti~ko-makedonskoto ~uvstvo od strana na tajnata makedonska organizacija MMOR od triesettite godini za koja isto taka pi{uvavme i vo ~ie rakovodstvo toga{ ~lenuval i poetot Venko Markovski.

Za faktot deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Elini, tuku poseben etnikum so svoja kultura i civilizacija, koi ja nadminuvale elinskata, pi{uvale i Vasil Ivanovski vo 1934 godina, kako i Angel Dinev vo 1938 godina.

Vo periodot me|u dvete svetski vojni i mladinata od Ohrid bila opfatena so kultot za Aleksandar Makedonski. Poetot Goce Miteski od Ohridsko svedo~i:

Intelektualnata mladina od Debarca pred Vtorata svetska vojna be{e voodu{evena od svojot predok Aleksandar Makedonski.

I samiot Miteski vo 1942 godina napi{al nekolku pesni za Aleksandar Makedonski. Vo ednata od niv, toj napravil fantasti~en spoj pome|u Aleksandar Makedonski i Goce Del~ev:

Aleksandar mu podari prsten

i mu re~e da e borec krsten.

Po Vtorata svetska vojna kultot na Aleksandar Makedonski i slavata na anti~ka Makedonija stanuvaat u{te pozasileni vo redovite na ilegalnite anti-jugoslovenski makedonski organizacii, kaj nas i vo stranstvo, kako i me|u po{irokite sloevi na makedonskoto iseleni{tvo.

MAKEDONCITE OD 19. VEK NE GI ZNAELE STRANSKITE KNIGI ZA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Sekako deka postojat i drugi vakvi projavi na prifa}awe na etni~koto anti~ko-makedonsko poteklo od strana na na{ite predci od 19. i 20. vek i ovaa pojava mislam deka doprva treba u{te poseriozno da se istra`uva. [to se odnesuva do pri~inite za vakvite projavi, nim dosega ne im se posvetuva{e seriozno vnimanie i istite potcenuva~ki (da ne re~am: mazohisti~ki) bea smetani samo kako obi~en izblik na romantizam, povikuvawe kon anti~ko-makedonskata tradicija i sli~no, iako gledame deka vo gorenavedenite citati glavno bukvalno i beskompromisno se prifa}a anti~ko- makedonskoto etni~ko poteklo kako svoe.

Isto taka, dosega se smeta{e deka vakvite projavi (a ovde bi go spomnal i postoeweto na nemal broj makedonski narodni tvorbi, posveteni na anti~ko-makedonskite vladeteli, na koi, vo interes na prostorot, isto taka }e se zadr`ime vo druga prilika) se tesno povrzani so pojavata na literaturni dela za Aleksandar Makedonski vo Evropa vo 19. vek., t.e. deka navodno tie literaturni dela ostavile traga vo svesta na na{iot naroden tvorec da sozdava folklorni tvorbi posveteni na anti~ko-makedonskata tradicija ili da se deklarira sebesi kako narod so anti~ko-makedonsko poteklo. No, smetam deka takvo ne{to te{ko deka mo`e i da se pretpostavi. Eve zo{to.

ANTI^KO-MAKEDONSKOTO ETNI^KO ^UVSTVO - NASLEDENO OD NA[ITE PREDCI

Kako prvo, nema nikakvi dokazi deka takvite literaturni dela voop{to do{le do po{irokite makedonski masi vedna{ otkako se pojavile vo Evropa, a kamo li da ostavile traga vo svesta na makedonskiot naroden peja~ vrz osnova na nivnata sodr`ina da sozdava narodni tvorbi posveteni na anti~ko-makedonskite vladeteli (kojznae dali nekoj vo Makedonija vo toa vreme i voop{to pro~ital nekoja od ovie knigi).

Kako vtoro ovde e i faktot deka na{iot narod vo toa vreme (kako vpro~em i site ostanati balkanski narodi) ne mo`el sosema da se pofali so nekoj visok stepen na pismenost za da gi pro~ita doti~nite knigi, pa da sozdava narodni tvorbi vrz osnova na niv ili (kako {to svedo~i ruskiot patepisec Grigorovi~ od 1845 godina), masovno da po~ne da gi krsti svoite deca so imeto Alesandar i toa u{te koga za Aleksandar Makedonski vo Evropa mnogu malku se znaelo. Ova zna~i deka duri i da pretpostavime deka nekoja od ovie malubrojni knigi do{le do Makedonija, te{ko mo`e i da se pretpostavi deka vo samiot po~etok na 19. vek Makedoncite masovno gi ~itale niv, pa otkako gi pro~ituvale, sednuvale da sozdavaat narodni tvorbi, inspirirani od nivnata sodr`ina ili pak naedna{ re{ile sebesi da se deklariraat kako anti~ki Makedonci.

Poradi ova, pretpostavkite deka preku penetracijata na literaturata so anti~ko-makedonski sodr`ini bile sozdadeni na{ite narodni tvorbi za anti~ko-makedonskata tradicija i deka toa gi pottiknalo na{ite predci da se deklariraat sebesi kako etni~ki potomci na anti~kite Makedonci, se celosno neosnovani. Posebno ako se znae deka Makedonija toga{ bila zemja vo koja narodot prete`no `iveel po selata, kade {to vo najgolema mera se sozdaval folklorot i toa glavno od strana na nepismenite selski lu|e, koi nemale nitu edna kniga pro~itano vo `ivotot. Zna~i, folklornite tvorbi so anti~ko-makedonska sodr`ina na{ite predci gi nasledile od svoite predci, a ne gi sozdale kako posledica na pojavata na nekakvi (malubrojni) knigi vo Evropa so anti~ko-makedonska sodr`ina.

Vo vrska so ova }e si dozvolam i malku (opravdan) cinizam. Dali ako vo Makedonija vo toa vreme bi bil preveden nekoj roman, na primer, za angliskiot kral Henri VIII, denes bi imale narodni pesni i predanija za ovoj kral i za negovite {est `eni, kako za makedonski kral i dali na{ite predci poradi toj roman bi se deklarirale sebesi kako etni~ki Angli~ani? Sekako deka ne!

Prethodno navedenite fakti za krvnoto i kulturno u~estvo na anti~kite Makedonci vo dene{nata makedonska nacija smetam deka bi trebalo da iniciraat poinakov pristap kon vakvite projavi na anti~ko-makedonskata etni~ka svest kaj na{ite predci od 19. i 20. vek. Zna~i, ne e vo pra{awe nikakov nerealen romantizam, a u{te pomalku nekakvo nedoka`ano vlijanie na nekavi literaturni dela, tuku i navistina vo nivnata (i na{a) krv (pokraj slovenskata, t.e. venetskata) te~ela i krvta na anti~kite Makedonci {to bil glavniot impuls za nivnoto prifa}awe na anti~ko-makedonskoto etni~ko poteklo kako svoe, pa duri i za me{aweto na terminite Sloveni i anti~ki Makedonci i nivnoto poistovetuvawe. Sekako deka vakvoto ~uvstvo na{ite predci go nasleduvale od strana na nivnite predci.

No, nekoj mo`ebi }e re~e deka vo matnite vremiwa na 19. vek imalo Makedonci, koi poinaku se deklarirale, i toa najmnogu kako: Grci, Bugari, Srbi, Turci i drugo.Toa e to~no, no mislam deka sekoj }e se slo`i so konstatacijata deka deklariraweto na na{ite predci kako anti~ki Makedonci ima nesporedlivo pogolema te`ina od deklariraweto na na{ite predci kako: Grci, Srbi, Turci ili kako Bugari. Zo{to? Odgovorot e ednostaven. Za na{ite predci da se deklariraat sebe si kako Grci, Bugari ili Srbi, najgolema pri~ina se ogromnite basnoslovni sumi {to Grcija, Srbija i Bugarija (bilo kako dr`avi, bilo kako etni~ki celini) gi frlale za svoite propagandi vo Makedonija, kako rezulat na koi dobro plateni propagandi doa|alo do vakvite projavi. No, koj gi ubeduval toga{nite Makedonci da se deklariraat kako potomci na anti~kite Makedonci? Sekako deka nikoj. I ne samo {to nikoj otstrana ne gi ubeduval na{ite predci da se deklariraat kako potomci na anti~kite Makedonci, tuku stranskite propagandi so site sili se obiduvale da go zadu{at vakvoto deklarirawe na na{ite predci, istovremeno ubeduvaj}i gi deka tie im pripa|aat na nivnite nacii. Pritoa, sekako deka mnogubrojnite istoriski dokazi za vekovnata nacionalna zasebnost na Makedoncite bile krieni od na{ite predci vo egzarhisti~kite, patrijar{isti~kite ili srpskite crkovni u~ili{ta. Zatoa vakvoto deklarirawe, koe ne samo {to ne bilo od nikogo otstrana pottiknuvano, tuku duri bilo i popre~uvano, ima daleku pogolema te`ina od inakvoto deklarirawe na na{ite predci. Vakvoto deklarirawe ne e nastanato kako rezultat na nitu edna stranska propaganda, tuku na{ite predci go nasledile nego od svoite predci.

I, na krajot, posle seto ova, samo po sebe se postavuva pra{aweto: koj komu treba da mu se smee? Zarem da im se smeeme na Pulevski, Prli~ev, Ma`ovski...? Zarem da im se smeeme na na{ite predci koi barale restavracija na anti~ka Makedonija? Dali voop{to mo`at i ponatamu nekomu da mu se smejat eftinite nus-proizvodi i duhovni marioneti na biv{ore`imskata dirigirana i ekstremna komuno-slovenofilska nomenklatura, na koja, poradi dnevno-politi~ki pri~ini, vo vremeto na ednoumieto, & odgovara{e Makedoncite da bidat ~isti Sloveni od zad Karpatite, kako {to bea tretirani i ostanatite narodi i na SFR JugoSLAVIJA (koja dr`ava, vpro~em slovenizmot go ima{e i vo svoeto ime), poradi {to anti~ko-makedonskata istorija celosno se zapostavuva{e i vo nejzinoto tolkuvawe bezrezervno se prifa}aa velikogr~kite {ovinisti~ki hipotezi? Ili, mo`ebi denes vakvite subjekti, kako {to odminuva vremeto, s# pove}e stanuvaat svesni deka vsu{nost samite tie go pretstavuvaat objektot, ne samo za smeewe, tuku i za plakawe? ]e vidime...

Ni{to podobar (duri i podolen) e napisot na Mile Nedelkovski, objaven vo brojot 18 (str. 40) na oficijalnoto partisko glasilo na VMRO-DPMNE spisanieto GLAS, Nedelkovski pi{uva deka anti~ko-makedonskoto ~uvstvo (no i Makedonskata Pravoslavna Crkva) bile izmisleni od Jugoslovenite(!?). Eve {to pi{uva Mile Nedelkovski:

Idejata za toa deka sme anti~ki Makedonci fati diki{ vo dijasporata, otkako dobro podgotvena vo jugoslovenskite propagandni centri, be{e proturena zaedno so idejata za avtokefalna pravoslavna makedonska crkva..

Imaj}i gi predvid dosega iznesenite podatoci za deklariraweto na na{ite predci kako direktni potomci na anti~kite Makedonci, bez pritoa da bidat terani od kogo i da e taka da se deklariraat, i toa so decenii pred pojavata na Jugoslovenite i pred pojavata na dijasporata, ova tvrdewe na Nedelkovski mo`e da se sfati samo kako obi~na {ega. No istovremeno sakame da go zapra{ame g-dinot {egobiec Nedelkovski: Od ~ija kujna toga{ proizleguva ovoj negov {egovit napis i od ~ija kujna proizleguva tvrdeweto za bugaro-turko-mongolskoto i tataro-azijatskoto poteklo na dene{nite Makedonci?