• Dosega nikade neobjaveno predanie za Aleksandar Makedonski, dobieno od vele{anecot Qube Panov!
• Vo makedonskiot folklor ne postoi nitu edna narodna tvorba, vo koja nekoj gr~ki, srpski ili bugarski vladetel se opejuva kako na{!

Folklorot na sekoj narod gi vle~e svoite koreni vo etni~koto minato na toj narod. Taka, na primer, vo nekoja angliska narodna legenda ne mo`e da bide opean, na primer, nekoj kineski car, za kogo }e se tvrdi deka bil predok na Angli~anite. Toa e apsurdno i da se pomisli. Ottamu i brojnite makedonski narodni tvorbi, vo koi se opi{ani ili opeani anti~kite Makedonci, ne mo`at da se sfatat poinaku osven kako kulturno nasledstvo nasledeno tokmu od samite anti~ki Makedonci. Toa e nesporen i nesoborliv dokaz deka anti~kite Makedonci se na{ite vistinski anti~ki predci i faktot za postoeweto narodni tvorbi posveteni za niv, kako kula od karti ja ru{i sme{nata antimakedonska hipoteza, spored koja, koga na Balkanot se pojavile Slovenite (Venetite), anti~kite Makedonci navodno naedna{ is~eznale, t.e. isparile vo vozduhot (!?).

Vo ovoj tekst samo nakratko }e potsetime na nekolku pointeresni makedonski narodni tvorbi posveteni na na{ite predci anti~kite Makedonci.

U[TE EDNA DOSEGA NEPOZNATA PESNA ZA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Svedo{tvo za, do neodamna nepoznata makedonska narodna pesna, posvetena na carot Aleksandar Makedonski sre}avame vo folklornata zbirka na egejskiot Makedonec Dimitar Pop-Dimitrov (koj, vo momentov koga gi pi{uvam ovie redovi, `ivee vo svoeto rodno selo Cakoni vo okolinata na Voden). Ovoj deec so godini sobiral makedonski narodni umotvorbi niz pove}e gradovi i sela na Egejskiot del na Makedonija. Me|u vakvite tvorbi bila i pesnata za carot Aleksandar Makedonski, koja mu ja ispeal 84-godi{niot egejski Makedonec Tanas Markov. Del od pesnata glasi:

Stani, stani Aleksandre Makedonski

za da vidi{ kako tvoite sinovi

se borat za Makedonija...

Inaku pesnata bila mo{ne dolga i traela okolu petnaesetina minuti

Vo eden od prethodnite broevi na Makedonsko Sonce isto taka objavivme do neodamna po{iroko nepoznata makedonska narodna pesna za Aleksandar Makedonski, koja bila poznata vo Pirinska Makedonija. Pesnata ja prenesovme od pisatelot Slave Makedonski, koj istata ja slu{al u{te kako mal od svojata nepismena majka. Istata pesna bile peena i od eden star ov~ar na Pirin Planina.

Vo makedonskiot vesnik Narodna Volja (Blagoevgrad, 1996) e objavena i makedonska narodna prikazna za carot Persej.

PREDANIJA ZA ALEKSANDAR I JUSTINIJAN

Vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci vo poglavieto Predanija kako prvo po red stoi zapi{ano predanieto za Aleksandar Makedonski. Istoto e nasloveno Car Aleksandar i glasi:

Car Aleksandar saka{e da hodit da zemit besmrtna voda. No koj ode{e, nikoj ne se vra{~a{e nazad; za{~o duri da stignit nekoj do nea, treba{e da patuvat tri dni se vo no{na temnina, vo koja qugeto se zaskitveha i ne mo`eha da se vratat na bel den. Car Aleksandar zede so sebe si kobili i `drebina. Vo temninata vrza kobila; i v rastojawe {~o mo`it da se ~uet glasot, vrza `drebe; potamo kobila, posle `drebe, i taka podaleku duri stigna do besmrtnata voda, koja stoe{e me|u dve planini, koi se otvoraha i zatvoraha. Toj so golema brzina nacrpi edno {i{e i po glasovite od kobilite i `drebinata, koi r`eha, nahodva{e patot i taka se vrati na bel den. [i{eto ostavi na prozorecot za da se napie utrinata vo nedeqa; i nara~a na sestra mu da vardit, da ne nekako isturit besmrtnata voda. Sestra mu metee{~em ne dogleda i skr{i {i{eto. Car Aleksandar koga ~u tova, stra{no se naquti, a sestra mu, izbegvee{~em qutinata negova, se frli v more i se prestori delfin, koj, koga ~uet Aleksandrovoto ime, se kriet vo morskite globini.

Blagodarenie na g-din Qube Panov (r. 1938) od Veles, objavuvame u{te edna varijanta na ova predanie. Ova preanie g-din Panov go zapomnil od svojata majka Vaska Jolevska Panova (1913-1980), rodena vo Bitola, a ma`ena vo Vele{ko. Istoto go prenesuvame na makedonski literaturen jazik:

Gospod sozdal lu|e so razli~na boja na ko`ata. Ova Gospod go napravil pred Potopot. Na belcite Gospod im go pratil svojot sin, {to se vikal Makedon i site belci otprvin se vikale Makedonci. Podocna najpoznat car na Makedoncite bil Aleksandar Makedonski. Toj edna{ prona{ol besmrtna voda i ja dal na sestra si da ja ~uva i da vnimava da ne se isturi. No, taa kri{um se napila i vodata se isturila. Pla{ej}i se od lutinata na brata si se frlila vo Egejskoto More. No, bidej}i ne mo`ela da umre, naedna{ se prestorila vo polovina riba, polovina devojka. Do den denes koga parabrodite minuvaat ottamu, pla{ej}i se da ne gi prevrti, lu|eto od parabrodite na set glas vikaat: "@iv e Aleksandar!". Taka ja pla{at sestra mu na Aleksandar i taa bega od niv, a parabrodite bezbedno zaminuvaat.

Inaku, vo Zbornikot na Miladinovci, vedna{ po predanieto za Aleksandar Makedonski e objaveno i predanie za carot Justinijan, koj iako bil rimski car, po poteklo bil etni~ki Makedonec. Vpro~em, dokaz za ova e i ova narodno predanie, koe bra}ata Miladinovci go smestile kako vtoro vo poglavieto za Predanijata, {to zboruva za nivnata po~it kon ovoj car, bez razlika {to vo nivno vreme, stranskite propagandi, pravele se {to e mo`no za da go onevozmo`at nacionalnoto sebesoznavawe na etni~kite Makedonci. Nasproti nivnite ednostrani i falsifikuvani podatoci za na{ata istorija, kako cvrst bedem i mo`ebi edinstven svetilnik vo toa vreme stoel na{iot naroden folklor, koj vo sebe nepogre{livo gi apsorbiral samo poistaknatite makedonski vladeteli ili po{iroko poznati dejci i kako takvi gi prenesuval od pokolenie na pokolenie.

Predanieto za Justinijan e povrzano so nastanokot na imeto na gradot Ohrid i, spored ova predanie, imeto na ovoj na{ grad go dal tokmu carot Justinijan. Predanieto glasi:

Veqat ~e, koga se prave{e ohridskata krepost, Justinijan se ka~i na ridovite na koi le`it gradot i, gledae{~em prelepoto mesotpolo`ewe, izvika:" Oh rid", t.e. "oh, kakov hubav rid!" I od toga stana da se vika gradot Ohrid.

Vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci se zastapeni i narodni tvorbi povrzani ili posveteni i za: Marko Krale,Sveti Kliment, Sveti Naum i drugi istaknati Makedonci od na{eto podale~no minato.

NEMA GR^KI, SRPSKI I BUGARSKI VLADETELI VO NA[ITE NARODNI TVORBI

Sekako deka postojat i drugi makedonski narodni tvorbi posveteni na na{ite predci anti~kite Makedonci, {to dovolno jasno zboruva za etni~kata pripadnost na sozdava~ite na na{ite narodni tvorbi. Ovde samo po sebe se nametnuva pra{aweto: Ako na primer, Makedoncite bile Grci, zo{to toga{ ne postoi nitu edna makedonska narodna tvorba posvetena na koj i da bilo gr~ki kral, anti~ki junak ili kakov bilo drug gr~ki deec, koj bi bil opi{an kako na{?

Ponatamu, ne postoi nitu edna makedonska narodna tvorba vo koja koj i da bilo srpski srednovekoven kral ili car (na primer, Sveti Sava, Milutin, Lazar, i drugite, a taka e i so srpskite u~esnici od Kosovskata bitka ili od srpskite vostanija) bi bil opean ili opi{an kako na{. Od ponovite srpski vladeteli opean e samo kralot Aleksandar Kara|or|evi}, no vo krajno negativna konotacija, t.e. opean e vo pesna posvetena na atentatot vrz nego, izvr{en od deecot na VMRO Vlado ^ernozemski.

Vo makedonskiot folklor ne postoi nitu edna narodna tvorba posvetena i na koj i da bilo bugarski han, car ili kakov bilo drug bugaro-azijatski boljar, kavhan i sli~no. Ednostavno,ne postoi nitu edna makedonska narodna tvorba vo koja Makedoncite se povikuvaat na tradicijata na Bugarskoto pagansko carstvo na ~elo so turko-mongolskite bugarski hanovi: Kubrat, Asparuh, Kardam, Cok, Diceng, Telec, Telerig, Umor, Toktu, Pagan, Omurtag, Vineh, Kubrat, Asparuh, Kuber i drugite, koi denes vo Bugarija se slavat kako prvite etni~ki predci na dene{nata bugarska nacija. I ne samo toa. Vo makedonskiot folklor ne postoi nitu edna narodna tvorba posvetena i na srednovekovnite bugarski vladeteli: Asen, Petar, [i{manovci i drugi, pa duri ne postoi nitu edna makedonska narodna tvorba posvetena za bugarskite carevi i od t.n. Treto bugarsko carstvo (Aleksandar Batenberg, Ferdinand, Boris), vo koja ovie carevi bi bile spomenati kako na{i carevi. Ili, poprecizno e da se ka`e deka poslednite bugarski carevi vo makedonskiot folklor sepak se zastapeni vo nekoi pesni, no samo posredno, i toa kako carevi koi, zaedno so srpskite vladeteli, sakale da ja osvojat Makedonija. Toa go ilustrira i fragmentot od edna makedonska narodna pesna:

Dva orla se bijat

gore na neboto.

Dve mi reki te~at

dolu na zemjata.

Dva cara se bijat

za Makedonija.

I dodeka vo makedonskiot folklor ne postoi ni edna narodna tvorba posvetena na gr~kite, srpskite i bugarskite vladeteli (vo koja tie bi bile opi{ani kako na{i), vidovme deka postojat brojni makedonski narodni tvorbi posveteni na prethodnite anti~ko-makedonski carevi. Dobro znaeme deka folklorot na sekoj narod ima dlaboki koreni vo etni~koto minato na toj narod, pa vo toj kontekst treba da se gleda i na ovde iznesenite fakti.

CAROT SAMOIL OPEAN VO ILINDENSKIOT PERIOD

Za ~uvstvoto na brilijantno determinirawe na vistinskite makedonski predci i carevi od strana na makedonskiot naroden peja~, }e poso~ime u{te podrasti~en primer. Imeno, kako makedonski car bil opaen duri i carot Samoil (a za legendite od negovoto vreme i da ne zboruvame). Vo vrska so ova }e prezentirame izvadok od edna makedonska narodna pesna (nastanata okolu ilindenskiot period). Vo ovaa pesna narodniot peja~ se povikal na tradicijata na Samuilovoto Carstvo:

... Neka razbere cela Evropa,

pa ako saka i sam sultanot:

Tuka `iveat s# Makedonci,

na Samoila slavni potomci...

I novo carstvo }e osnovame

nad taa kleta tiranija.

Gledame deka vo svesta na makedonskiot naroden peja~ od ilindenskiot period, sosem jasno Samoil bil smetan kako makedonski car, a Makedoncite za negovi potomci. Poradi ova, do stranskite propagandisti se nametnuva u{te edno pra{awe: Ako carot Samoil bil bugarski car, kako mo`elo da se slu~i, od site toga{ni bugarski carevi, edinstveno toj da bide opean od makedonskiot naroden peja~ i toa kako predok na Makedoncite? Zo{to ne postoi nitu edna makedonska narodna tvorba za negoviot (spored bugarskata propaganda) prethodnik - bugaro-turko-mongolskiot car Petar ili za negovite navodni naslednici - srednovekovnite bugarski carevi Asen, Petar, Kalojan, [i{manovci i drugite?