• Makedoncite vo Egejska Makedonija i vo sedumdesettite i osumdesettite godini aktivno se borele za svoite nacionalni prava
• Malku poznato pismo so makedonska nacionalna sodr`ina objaveno vo gr~ki vesnik vo 1978 godina!

Za borbata za nacionalnite prava na Makedoncite pod Bugarija, Grcija i Albanija vo vremeto na komunizmot mo{ne malku be{e dozvoleno da se pi{uva ili zboruva. Pri~inite mislam deka nema potreba da gi objasnuvam. Ova posebno se odnesuva{e za Grcija, kade, iako Makedoncite od strana na raznite gr~ki re`imi, do`iveaja najgolemi yverstva so elementi na genocid, poradi "tradicionalnoto" srpsko-gr~ko prijatelstvo, koe be{e nasledeno i prifateno kako oficijalna politika i od strana na komunisti~ka Jugoslavija, ne smee{e ni za istorijata da se spomne, a kamo li za sovremenata borba na tamo{nite Makedonci za svoi nacionalni prava. Site trudovi {to bea objaveni na taa tema, bea objaveni prete`no za stroga nau~na upotreba i istite ne bea eksponirani preku mediumite nameneti za po{irokata javnost. Isklu~ok sekako deka pretstavuva klu~nata 1988 godina i organiziraweto na Prvata sredba na decata begalci vo Skopje.

No, i pokraj vakvata prinudna srpsko-gr~ka izolacija na ovde{nite Makedonci od aktivnostite vo borbata za nacionalni prava na na{ite bra}a pod Grcija, taa borba sepak se odviva{e. Spored prethodno objavenoto svedo{tvo na arhimandritot Nikodimos Carkwas (za kogo pi{uvavme vo eden od minatite broevi na Makedonsko Sonce), vidovme deka, po straotnite udari {to Makedoncite gi do`iveaja vo vremeto na (i po) t.n. "Gra|anska vojna" vo Grcija, nivnata borba za nacionalni prava vo samata Egejska Makedonija do`ivuva izvesna stagnacija, koja, povtorno }e voskresne na po~etokot na sedumdesettite godini. Ve}e vo osumdesettite godini borbata za nacionalni prava na Makedoncite dobiva u{te poorganiziran oblik (iako glavno ilegalen), a vo devedesettite godini, do`ivuva vistinski procut, koj se posmelo grabi napred i kon koj nie, pomladite generacii, ne smeeme da ostaneme ramnodu{ni.

PISMOTO NA GOGARAS

[to se odnesuva do borbata vo sedumdesettite i osumdesettite, vo ovoj tekst }e prezentirame dva dokumenta od ova vreme, koi voshituvaat so sosema jasno izrazenata makedonska nacionalna svest kaj Makedoncite od ovoj najizma~en del od Makedonija.

Prviot dokument pretstavuva otvoreno pismo od Makedonecot Konstantinos Gogaras, upateno do Konstantinos Stefanopulos (minister vo Pretsedatelstvoto na gr~kata vlada). Pismoto e objaveno vo atinskiot vesnik Avgi vo fevruari 1978 godina. Povod za pismoto bila debatata vo gr~kiot Parlament, povrzana so vra}aweto na begalcite od t.n. "Gra|anska vojna" vo Grcija. Pismoto vo celost glasi:

Vo vesnicite go pro~itavme Va{iot govor vo Parlamentot po povod debatata {to se vode{e vo vrska so pra{aweto za repatrirawe na politi~kite begalci, vo koj, me|u drugoto, naglasivte deka nema da bide dozvoleno repatrirawe na Slavomakedoncite. No, koi se Slavomakedoncite? ]e go navedam primerot so moeto semejstvo, bidej}i i jas sum Slavomakedonec.

Mojot dedo, po tatko mi, e roden vo 1816 godina vo seloto German - Lerinsko. Tatko mi, i toj Slavomakedonec, be{e u~esnik vo Maloaziskata vojna, od koja i ne se vrati. Spa|a me|u is~eznatite. Jas se rodiv vo 1916 godina, a tatko mi ne go ni zapametiv. Vo 1940 godina, slu`ej}i i na tatkovinata, se borev protiv Italijancite. Trieset i tretata divizija, na koja i pripa|av, vo mnozinstvo ja so~inuvaa Slavomakedonci. Ovaa divizija pove}e denovi go spre~uva{e napadot na neprijatelot se dodeka ne bevme zasileni so novi edinici.

Po kapitulacijata na Grcija se borev protiv germanskite i bugarskite okupatori vo redovite na slavniot ELAS. Tatkovinata za seta ovaa moja borba mi se oddol`i so zatvor i progonstvo vo Ajstratis, Makronosis, \ura i drugi.

Sega tatkovinata odbiva da gi primi moite sinovi koi se nao|aat vo narodnite republiki. Mite deca se nao|aat vo Skopje. Vlo`iv napori da gi dovedam tuka. Se obrativ do Pretsedatelot na Republikata, do vladata, nasekade. Na moite sinovi ne im e dozvoleno ni da me posetat. Samo zatoa {to imaat tatko Slavomakedonec. Protiv moite deca ne psotoi nikakvo obvinuvawe, za vreme na Gra|anskata vojna edniot sin be{e 7, a drugiot 4 godini.

Vladata na Nova demokratija primenuva stari metodi na segregacija na Grcite, kako za vreme na diktaturata na Metaksas, pa i porano, koga od edna strana gi prima{e dava~kite na iljadnicite Slavomakedonci pe~albari, samopridonesot za stopanisuvawe na na{ite sela, no ne go priznava{e na{iot jazik na koj mu be{e objavena vojna i ni se zabranuva{e vrabotuvaweto vo dr`avnite slu`bi i t.n.

Vesnikot "Elenikos Voras" vo svojot napis go osporuva postoeweto na Slavomakedoncite koi `iveeja i `iveat vo Grcija, no Vie gospodine Ministre, vo svojot govor vo Parlamentot go demantiravte pi{uvaweto na desni~arskiot solunski vesnik, koga od oficijalna tribina ja deklariravte politikata na nacionalna segregacija, otka`uvaj}i im go pravoto na Slavomakedoncite, politi~ki begalci da se vratat vo tatkovinata.

Gospodine ministre,

Treba na krajot, a toa e na{ dolg, da vlo`ime napori za obedinuvawe na na{iot narod, za da se vratat politi~kite begalci vo tatkovinata, za koja site se borevme i Slavomakedonci i ne Slavomakedonci.

Konstantinos Gogaras, ul. "Merkuriu" br. 5, Solun.

Vozbudlivata i dramati~na sodr`ina na ova pismo kako da ja otslikuva celata tragedija na na{ite bra}a egejskite Makedonci. Pritoa mislam deka nema potreba da mu zabele`uvame na avtorot za upotrebata na terminot Slavomakedonci namesto Makedonci, bidej}i toa bi mo`elo da bide i pri~ina za (ne)objavuvaweto na ova pismo.

TAJNIOT MANIFEST OD 1984 GODINA

Vtoriot dokument pretstavuva oblik na organiziran pristap kon re{avaweto na nacionalnite problemi na Makedoncite od ovoj del na Makedonija. Se raboti za Manifest upaten od strana na ilegalnoto Dvi`ewe za nacionalni i ~ovekovi prava na Makedoncite vo Egejska Makedonija, so sedi{te vo Solun. Dokumentot e od 1984 godina i negovata sodr`ina najdobro zboruva za negovoto zna~ewe.

MANIFESTZA ^OVEKOVITE PRAVA NA MAKEDONCITE

Dvi`ewe za nacionalni i ~ovekovi prava na Makedoncite vo Egejska Makedonija od Solun

Nie Makedoncite sme organizirani vo edna masivna organizacija, pod ime Centralen Organizacionen Komitet za ~ovekovite prava na Makedoncite, so sedi{te vo Solun, koja organizacija ima cela mre`a od potkomiteti, koi postojano ili povremeno gi pretstavuvaat interesite na Makedoncite vo stranstvo (Evropa, Amerika, Kanada i Avstralija).

Ovaa deklaracija ja ispra}ame do vladata na Grcija, do site politi~ki partii vo Grcija, do gr~kiot i do stranskiot pe~at, do ambasadite i konzulatite na stranskite dr`avi, koi imaat svoi pretstavni{tva vo Grcija., do me|unarodnite organizacii, do vladite na balkanskite dr`avi i do site potkomiteti na na{eto dvi`ewe vo stranstvo.

DEKLARACIJA ZA BARAWATA NA MAKEDONCITE OD EGEJSKA MAKEDONIJA (KOJA SE NAO\A POD GRCIJA) ZA ^OVEKOVI I NACIONALNI PRAVA

Do: Gr~kiot Parlament i vladata na Grcija, Atina.

Na{ata organizacija, pod ime Centralen organizacionen komitet za ~ovekovite prava na Makedoncite od Egejska Makedonija, so sedi{te vo Solun, na gr~kata vlada i na gr~kite partii, im gi podnesuva slednive barawa:

1. Priznavawe na ~ovekovite i nacionalnite prava i apsolutnata sloboda na egejskite Makedonci, vnatre ili nadvor od granicite na dene{nata gr~ka dr`ava.

2. Da im se dozvoli na Makedoncite pravo na {koluvawe na maj~iniot makedonski jazik, kako i da se dozvoli slobodno organizirawe na obrazovni institucii, u~ili{ta, religiozni slu`bi, proslavi i manifestacii. Barame u~estvo i vo radio i TV programite, vestite, kako i izdavawe na knigi i vesnici na makedonski jazik.

3. Barame vo Gr~kiot parlament da bide izglasan zakonot za vra}awe na Makedoncite od stranstvo vo nivnata rodna zemja, kako bi mo`ele celosno da se vklu~at vo ekonomskiot, op{testveniot i kulturniot `ivot na dr`avata, so cel da go dadat svojot pridones kon progresot na Grcija.

2. Barame od Gr~kiot parlament i vlada da izglasaat poseben zakon za nepovredlivosta na pravata na Makedoncite. Barame da bidat ukinati presijata i ucenite. Barame javna upotreba na makedonskiot jazik i barame da im bide dozvoleno na Makedoncite da gi artikuliraat svoite obredi, obi~ai i kultura preku knigi, vesnici, pesni i ora.

3. Barame da ja zapoznaete gr~kata javnost so barawata za za{tita na ~ovekovite i nacionalni prava na Makedoncite, koi pretstavuvaat nacionalno malcinstvo vo Grcija, a koi prava se garantirani od Obedinetite Nacii, kako i od Helsin{kata spogodba. Grcija e potpisnik na ovie Rezolucii i e ~len na ovie me|unarodni organizacii.

4. Barame od gr~kata vlada i od Parlamentot, kako i od site politi~ki partii, pod itno da prevzemat ~ekori vo pravec na priznavaweto na ~ovekovite i nacionalni prava na Makedoncite vo Egejska Makedonija, da go prifatat ovie barawa vo celost i da vlo`at prakti~ni napori kon nivnoto celosno realizirawe.

Solun, 1984 godina.

Spored soznanijata na avtorot nekoi od ~lenovite na ova Dvi`ewe i denes aktivno rabotat vo borbata za priznavaweto na nacionalnite i ~ovekovi prava na Makedoncite pod Grcija.