• Pretsedatelot na MPO \or|i Mladenov ne znae deka postojat brojni srednovekovni dokumenti (objaveni vo bugarski knigi) koi svedo~at za bugarskite pusto{ewa na Makedonija!
• Deklariraweto na bra}ata Miladinovci, tu kako Grci, tu kako Bugari, ne pretstavuva nikakov dokaz deka makedonskata nacija ima bugaro-tatarski etni~ki koreni!

Ovoj tekst mu go posvetuvam na gospodin \or|i Mladenov od Toronto, koj se potpi{uva kako pretsedatel na MPO.

\or|i Mladenov ostana zapameten vo na{ata javnost vo grozomornata izjava {to pred okolu godina ipol ja dade vo eden skopski nedelnik, vo koja toj se zalo`i za podelba na Makedonija pome|u Albanija i Bugarija. Mladenov izjavi i deka za taa cel vo Viena bil formiran nekakov bugarsko-albanski komitet, koj imal za cel novo porobuvawe i podelba na Makedonija. No, i pokraj ovie gnasni izjavi jas li~no ne neguvam nikakva li~na omraza kon ovoj golem antimakedonec. Naprotiv, go so`aluvam i sekade go poso~uvam kako `iv primer za makedonskata tragedija. Imeno, g-din Mladenov poteknuva od najizma~eniot del na Makedonija - Egejska Makedonija. Ne znam koga to~no se slu~ila negovata (ili na negovoto semejstvo) denacionalizacija, no mnogu e verojatno deka i denes vo egejskiot del na Makedonija ima negovi rodnini koi sebe si se deklariraat kako Grci! Toa ne me ~udi i rekov deka toa e `iva slika na makedonskata tragedija - bliski rodnini, pod vlijanie na razli~ni propagandi, razli~no da se deklariraat. Me|utoa, ona {to me ~udi e omrazata na Mladenov kon Makedonija i kon Makedoncite. Imeno, toj javno izjavuva deka Makedonija treba pak da se podeli i da se porobi. Ova sosema jasno zboruva za negovata omraza kon svojata zemja i napadno potsetuva na bibliskata prikazna za carot Solomon, na koja nakratko }e se potsetime. Imeno, dve `eni se karale okolu toa ~ie bilo bebeto {to bilo so niv, t.e. koja bila negovata vistinska majka. Taka stignale do carot Solomon. Carot Solomon, nemo}en da otkrie koja e vistinskata majka, naredil deteto da se prese~e na dve i da im se dade po edna polovina na `enite. Toga{ ednata `ena (vistinskata majka) rekla deka taa se otka`uva od deteto, samo za da ostane toa `ivo, pa makar i da ne bide nejzino, dodeka onaa koja ne bila negova majka, se soglasila deteto da se prese~e nadve. Toga{ carot Solomon deteto i go dal na onaa `ena koja izjavila deka saka deteto da ostane `ivo, za{to sfatil deka taa e vistinskata majka.

MPO - ANTIMAKEDONSKA ORGANIZACIJA!

Od ovaa pou~na prikazna, Mladenov napadno me potsetuva na onaa `ena koja ne bila vistinskata majka. Toj ne ja smeta Makedonija kako svoja i soglasen e da ja podeli istata, a nejziniot (negoviot) narod da go izlo`i na novi stradawa, teror i okupacii. So toa, ako Mladenov i navistina e pretsedatel na MPO (Makedonska Patrioti~eska Organizacija) pod itno treba da i go smeni imeto na svojata organizacija i istata da ja prekrsti vo AMP (Anti-makedonska Patrioti~eska Organizacija). Da se nadevame deka }e go poslu{a ovoj na{ predlog.

A sega nakratko da odgovorime na negovite argumenti {to toj gi izlo`uva vo negovoto pismo vo Makedonsko Sonce od 30.01.1998.

Kako prvo, gospodinot Mladenov o~igledno deka nema poim oti etnogenezata (a ne deklariraweto na poedinci) go odreduvaat etni~koto poteklo na edna nacija. Kako dokaz za ova }e se poslu`ime tokmu so eden od negovite argumenti. Imeno, toj gi spomenuva bra}ata Miladinovci i nivnoto vremeno deklarirawe kako Bugari i tvrdi deka poradi toa Makedoncite bile Bugari(!?). Deka ovaa negova konstatacija pretstavuva obi~na besmislica mnogu lesno }e doka`eme. Imeno, vo kolku deklariraweto na poedinci go odreduva etni~koto poteklo na edna nacija, toga{ da potsetime deka bra}ata Miladinovci (no i Prli~ev, @inzifov i drugi) dolgo vreme vo `ivotot se deklarirale kako Grci. Pa, zarem toa zna~i deka tie toga{ bile etni~ki Grci, a potoa naedna{ stanale etni~ki Bugari? Zarem so razli~noto sebedeklarirawe se menuva i etni~koto poteklo i nacionalna pripadnost? Ako e taka, toga{ go povikuvam g-din Mladenov da napravi eden eksperiment so sebe si. Za proba, neka po~ne da se deklarira kako Kongoanec. Dali toa zna~i deka preku no} g-din Mladenov }e pocrne i }e stane vistinski Kongoanec, samo zatoa {to taka mu teknalo da se deklarira? Sekako deka ne. Deklariraweto ne igra nikakva uloga vo odreduvaweto na etni~koto poteklo na edna nacija. Kone~no, bra}ata Miladinovci duri kako vozrasni, pod vlijanie na bugarskata propaganda, po~nale da se deklariraat za Bugari, isto kako {to pred toa, dodeka bile pod vlijanie na gr~kata propaganda, vo tie matni vremiwa na organizirano zadu{uvawe na makedonskoto etni~ko samosoznanie, sebe si se deklarirale kako Grci. Osven toa, Dimitar Miladinov i po svoeto deklarirawe kako Bugarin prodol`il da ja {iri gr~kata kultura so toa {to ostanal da raboti kako gr~ki u~itel duri i vo vremeto koga ve}e postoele slovenskite u~ili{ta. Mo{ne e va`no i toa {to tie duri kako vozrasni po~nale da se deklariraat kako Bugari, {to zna~i deka takvoto ~uvstvo go dobile pod vlijanie na bugarskata propaganda, a ne deka go nasledile od svoite roditeli i predci. Za nivniot interes kon anti~ka Makedonija, za spomnuvaweto na makedonskite pesni od strana na Konstantin Miladinov, za govorot na Prli~ev vo koj, kako sinovi na Makedonija, toj gi spomenuva Aleksandar Makedonski, svetite Kiril i Metodija i drugi, ve}e pi{uvavme vo Makedonsko Sonce.

Od druga strana Mladenov o~igledno nema poim deka ogromen broj vistinski Bugari, duri i vo prvite decenii na 19. vek masovno se deklarirale kako Srbi, no i kako Grci (za {to mo`am da prilo`am pove}e citati od bugarski knigi). Pa, zarem dene{nite Bugari se potomci na Srbite i na Grcite samo zatoa {to mnozina Bugari se izjasnile kako Srbi i kako Grci? I kone~no, zo{to Mladenov gi premol~uva Makedoncite koi se deklarirale kako Grci, Srbi, Turci ili Albanci?

Zna~i, etnogenezata (krvta, genite...) go odreduva etni~koto poteklo na edna nacija, a ne sebedeklariraweto na poedinci od taa nacija, pa vo toj kontekst, }e spomneme deka nie Makedoncite i da sakame ne mo`eme da bideme Bugari, bidej}i ednostavno vo na{ite veni nemame bugarska krv! Vistinskite etni~ki predci na dene{nata bugarska nacija, turko-mongolskite Bugari (t.n. Prabugari) nikoga{ masovno ne ja naselile Makedonija i nikoga{ ne do{lo do nivno masovno me{awe so makedonskoto naselenie, pa ottamu nie Makedoncite ja nemame nivnata krv i geni, poradi {to nikako ne mo`eme da bideme Bugari ili da imame nekakov zaedni~ki etni~ki koren so Bugarite. Turko-mongolskite Bugari vo Makedonija doa|ale samo da pqa~kosuvaat, da ubivaat i da siluvaat, za {to postojat brojni toga{ni drevni izvori. Za turko-mongolskiot karakter na Bugarite vo nekoja sledna prilika }e navedeme pove}e bugarski i stranski izvori, a ovde }e citirame nekoi sovremeni i drevni svedo{tva koi zboruvaat za bugarskite pusto{ewa na Makedonija.

MAKEDONIJA STRADA OD BUGARO-AZIJATITE

Taka, na primer, za stravot {to makedonskoto naselenie go imalo od suroviot bugaro-azijatski han Krum, svedo~i bugarskiot prof. Zlatarski, koj vo vrska so ova, vo svojata kniga Istorija na b'lgarskata dr`ava prez Srednite vekove. t III, pi{uva:

"Bugarite koga razbrale za buntot vo vizantiskata vojska... u{te pove}e se nafrilile vrz Makedonija i Trakija. Tie vnele takov u`as, {to `itelite na Anhial i Veroja (Ber) gi napu{tile svoite `iveali{ta i se razbegale...

Vo istata kniga profesor Zlatarski pi{uva i za okupacijata na Makedonija od strana na turko-mongolskiot bugarski han Presijan (inaku roden tatko na knezot Boris):

"Vo 837 godina imperatorot Teofil bil zafaten so golemiot pohod vo mala Azija, vo koj bile anga`irani site voeni sili na Imperijata. Presijan pobrzal da ja iskoristi taa, za nego, blagoprijatna sostojba, za da gi okupira zemjite na makedonskite Sloveni...

Posebno `estok kon Makedonija i kon Makedoncite bil sinot na Boris, turko-mongolskiot bugarski car Simeon (roden vnuk na han Presijan). Postojat drevni svedo{tva, spored koi, za vreme na razurnuva~kite vojni {to Simeon gi vodel na teritorijata na Makedonija, negovite vojski, bez nekoi posebni pri~ini, urivale s# pred sebe. Bile uni{tuvani crkvi, manastiri i obi~ni ku}i. Makedonskite devojki i `eni bile siluvani, a episkopite i monasite bile ubivani i izma~uvani. Duri i bav~ite bile uni{tuvani, a plodonosnite drvja se~eni. Carigradskiot patrijarh Nikolaj Mistik za ovie navleguvawa na bugarskite vojski vo Makedonija vozbudeno konstatiral:

"...No, kako {to si pripomnuvam za tolkaviot broj na razru{eni hramovi, manastiri i domovi; za ubienite episkopi, za siluvanite devici, za izma~uvanite monasi - kako mo`am da se nadevam deka Bog }e go zaboravi seto ova?"

Za pusto{ewata od strana na vojskite na bugaro-azijatskiot car Simeon vo Makedonija postoi i svedo{tvo od eden makedonski kni`even pametnik od 11. vek, vo koj se veli:

"Simeon bil ne~esen i zol kon lu|eto i toj ja uni{til makedonskata zemja... Toga{ site lu|e propi{tea od ovoj car i povikaa: Te{ko nam, bra}a, od ovoj car!"

Vizantiskiot istori~ar Simeon Logotet, za razurnuvawata na na{ata zemja od strana na bugarskiot car Simeon, go napi{al slednoto:

"Do carot pristigna vest od strana na makedonskiot vojvoda deka Simeon se podgotvuva da vojuva so Grcite... Vo mesec septemvri, bugarskiot knez Simeon so celata svoja vojska dojde do Carigrad i pritoa gi opleni Trakija i Makedonija. Tamu tie razurnaa i zapalija s# i gi isekoa ovo{kite."

KALOJAN JA UNI[TUVA MAKEDONIJA

Ovde sami po sebe se postavuvaat pra{awata: ~ija zemja uni{tuval suroviot Bugaro-azijat (so krsteno ime) Simeon i ~ii `eni siluvale pripadnicite na negovite vojski? Zarem tie si gi siluvale sopstvenite ,,sonarodni~ki" vo kolku navodno nie Makedoncite sme bile etni~ki Bugaro-azijati? Toa li e ,,najromanti~niot period" od bugarskata istorija? Neka razmislat za ova golemobugarskite propagandisti, no i na{ite odrodeni jani~ari.

Za razurnuvawata na bugarski car Kalojan (koj od Vizantijcite bil nare~en Skili-Jovan, {to zna~i Ku~e-Jovan) vo Makedonija, makedonskiot sredovekoven pisatel Vladislav Gramatik (koj `iveel vo Rilskiot manastir) napi{al:

"Toj Kalojan za vreme na sekoe vra}awe od borbite {to gi vode{e protiv Romeite, ja pusto{e{e makedonskata zemja i izvr{uva{e mnogu `estokosti vrz naselenieto. Zasolni{tata im gi ru{e{e do temel, a mnogu narod odvede vo plenstvo i go preseli preku Dunav."

Ovoj dokument e objaven vo bugarska kniga (Petar Nikov: Materiali za srednovekovnata istori® na BÍlgari® - PSp, kn. 55-56, s. 250), a od nego gledame deka bugarskiot car Kalojan ne go zaboravil stariot azijatski obi~aj da pleni narod i da gi vodi plenicite daleku od svoite rodni ogni{ta.

Za nesre}ite {to bugarskiot car Kalojan im gi nanesol na Makedoncite potresni svedo{tva dal i vizantiskiot pisatel Nikita Honijat:

"Najpravilno bi bilo da se ka`e deka nikoga{ dosega ~ove~ko oko ne e videlo, nitu ~ove~ko uvo ne e slu{nalo, nitu pak takvo ne{to e do{lo do ~ovekovoto srce, kako {to be{e toa {to Kumanite i Bugarite go napravija za vreme na nivnite naleti. Golemite, poznati i dotoga{ mnogunaseleni gradovi, prekrasnite sela okolu niv, uredno obrabotenite poliwa i livadi, cvetnite gradini, koi izobiluvaa so plodovi poradi nivnoto napojuvawe od okolnite reki~ki, visokite dvorci, preubavite umetni~ki soyidani i naslikani so razni boi palati, udobnite bawi, nate`natite od plodovi lozja, obilnite so `etva nivi i iljadnici drugi predmeti, koi se proizvod na razli~ni sezoni, koi ja raduvaat zemjata i koi go pravat na{iot `ivot vo nea prijaten, sladok i posakuvan - seto toa, otkako naselenieto be{e istrebeno, stana `iveali{te na e`ovi i na divi `ivotni. Ako nekoj mo`e{e da frli samo eden pogled na seto toa - ispolnet so bolka - }e se udre{e vo gradite i so solzi vo o~ite }e ka`e{e deka go videl ru{eweto na vselenata... Vo mojot jazik ne postojat takvi izrazi, koi }e bidat dovolni za detalno i celosno nabrojuvawe na site tie mnogubrojni zlodela."

I ova potresno svedo{tvo za uni{tuvaweto na makedonskata zemja, makedonskiot narod i makedonskata kultura od strana na bugarskiot car Kalojan dovolno zboruva za toa kolku nie Makedoncite i Bugarite sme bile ,,eden narod."

Za pusto{ewata na car Kalojan vo Makedonija, postoi i svedo{tvo, od Dejanijata na Sveti Dimitrija, objaveno vo knigata Hristomatija po istorija na Bugarija (Sofija, 1964), kade,na str. 273,pi{uva :

"Toga{ vladetel na Bugarite bil Kalojan... Toj,otkako ja prebrodil cela Makedonija, gi opusto{il site oblasti, do temel gi sru{il osnovnite kreposti, pqa~kosuval i go ispustil i preselil celoto naselenie pokraj bregot na rekata Dunav - so eden zbor, go prestoril vo pustina sekoe mesto {to go napadnal. Potoa toj nezadr`livo se upatil protiv Solun, zaedno so svojata vojska, koja bila pobrojna i od morskiot pesok i koja se sostoela od: Bugari, Kumani, Tatari, Hazari..."

Za ostanatite bugarski sredovekovni pusto{ewa vo Makedonija podetalno }e pi{uvame vo druga prilika, a seto ova bi trebalo barem malku da ja razbudi sovesta na \or|i Mladenov i na sli~nite kako nego. Piskotot na na{ite nastradani predci, ubivanite Makedonci i siluvanite Makedonki od strana na surovite Bugaro-azijati neka dopre do nivnata sovest, ako voop{to ja imaat...