• Senzacionalni podatoci objaveni vo najnoviot broj na NOVA ZORA vo koi se citiraat gr~ki izvori, od koi se doznava deka rodenata majka na doskore{niot pretsedatel na Republika Grcija Hristos Saryetakis bila - etni~ka Makedonka!
• Na denot na svadbata na nejzinite roditeli se slu~il eden od najgolemite masakri nad Makedoncite od izma~enata egejska Makedonija, koga gr~ka voru`ena banda go napadnala nivnoto selo i srede svadbenata veselba ubila ~etiriesetina gosti i svatovi, a za ovoj nastan reagirale i pretstavnici na evropskite zemji!

Se se}avam na 1988 godina. Toga{ po~naa za prvpat na toga{nata Televizija Skopje da se prika`uvaat organiziranite aktivnosti na makedonskite iselenici vo Avstralija. Se dotoga{, toa be{e tabu-tema, no taa godina mrazot pukna. Prvo, vo docnata prolet bea prika`ani demonstraciite na Makedoncite vo Melburn, a podocna i demonstraciite vo Sidnej. Demonstraciite vo Sidnej (~ija video-snimka se u{te ja ~uvam) bea mo{ne dramati~ni. Povodot be{e seriozen. Posetata na gr~kiot pretsedatel Hristos Saryetakis na Avstralija. Dokumentarnite snimki po~naa na ulicite na Sidnej, kade iljadnici Makedonci i Makedonki vo dolga, iskitena so site potrebni obele`ja, kolona, prodefiliraa po sidenjskite ulici, izvikuvaj}i paroli koi, nie ovde{nite Makedonci vo toa vreme na jugo-komunisti~koto mrakobesie, javno ne smeevme ni da gi {epotime. Po izvesno vreme kolonata zastana okolu super-luksuzniot hotel [eraton. Policijata e anga`irana, no sepak se ~ini deka demonstrantite se preblizu do vlezot na hotelot. Demonstrantite netrpelivo ~ekaat. Kamerata se {eta me|u lu|eto. Staro, mlado, ma{ko i `ensko... Na noze se krenalo... Naedna{ eksplozija!Masata izbuvnuva! Kamerata gi snima nekolkute luksuzni crni avtomobili koi prio|aat kon glavniot vlez na [eraton. Tolpata nagrnuva i prio|a do samite avtomobili. Policijata nesmasno reagira. Nekolku demonstranti uspevaat da dojdat do avtomobilot na samiot pretsedatel Saryetakis i udiraat so znamiwata po karoserijata. Nastanuva op{t mete`. Ulicata pred hotelot e~i od iljadnici grla: MAKEDONIJA! MAKEDONIJA!... Pretsedatelot nekako se izvlekuva i bezbedno vleguva vo hotelot. Me|utoa, nadvor haosot prodol`uva. Se redat poedine~ni dramati~ni sceni. Policijata se ma~i da vnese vo policiskoto kombi eden dvometarski Makedonec. Trojca policajci go vle~at, no edniot pa|a na zemja... Eden sredove~en ~ovek policijata go vle~e kon bezbednosnata linija. Toj pa|a, no makedonskoto zname so {esnaesetzra~noto sonce ne go ispu{ta od racete...

Po u{te nekolku kadri, emisijata za ovoj istoriski nastan zavr{uva. Poslednite kadri se otstapeni na revoltiranite Makedonci koi, pred kamerata, gi objasnuvaat pri~inite za svoeto demonstrirawe. Glavniot revolt go poso~uvaat vrz gr~kiot pretsedatel Hristos Saryetakis i vrz negovite antimakedonski izjavi i dejstvija...

MASAKROT VO ZELENI^

Od Sidnej se prefrluvame vo po~etokot na ovoj vek. Golemoto selo Zeleni~ vo belomorskiot del na Makedonija mirno go `ivee svojot sekojdneven `ivot. Sepak, na po~etokot na noemvri seloto e prijatno voznemireno. Se podgotvuva svadba na vnukata na selskiot pop. Zaka`ana e za 13. noemvri. Rodninite i prijatelite so zadovolstvo go ~ekaat svadbeniot den za da se razveselat malku... Sepak, makedonskata tragedija kojznae po kojpat izleguva na krvavata scenata na na{ata sudbina. Selanite voop{to ne pret~uvstvuvaat deka toj koben den seloto }e go do`ivee eden od najgolemite masakri vo svojata istorija. Glavni vinovnici se gr~kite banditi i andarti Georgios Katehakis, Pulakis i Vranas. Imeno, po smrtta na zlostornikot Melas, na ~elo na takanare~eniot gr~ki "Makedonski Komitet" zastanuva kritskiot pe{adiski potporu~nik Georgios Katehakis. Vo oktomvri, so banda od 25 lu|e, toj ja preminuva granicata i vleguva vo Makedonija. Tamu se sre}ava so malubrojnite bandi na Kaudis i Karalivanos, a nabrgu im se pridru`uvaat i banditite Pulakis i Vranas so svoite lu|e, po {to site zaedno ve}e formiraat banda sostavena od 36 gr~ki banditi. Prethodno, Karalivanos se vra}a vo Grcija. Nao|aj}i se blizu Zeleni~, od eden {pion doznavaat za svadbata i ne se kolebaat vo donesuvaweto odluka svadbata da ja prestorat vo masakr. Eden xandar (inaku Albanec) po ime Suqos tajno gi voveduva banditite vo seloto, dodeka nekoi od niv odnadvor go dr`at seloto sardisano. Banditite brgu stignuvaat do ku}ata na popot. U~esnikot vo toj nastan Karavitis, vo svoite Spomeni, podocna }e zapi{e:

Vlegovme vnatre, no ne najdovme nikogo, osven edna starica. Mo`ebi toa be{e popadijata. So staricata nikoj od nas ne mo`e{e da se razbere. [to i da i ka`ea onie {to go razbiraa nejziniot jazik, ne slu{aa od nea ni{to drugo, osven "ne znam."

Zna~i, svadbata se odr`uvala vo druga ku}a. Gr~kite banditi smireno po~nuvaat da ja pqa~kosuvaat ku}ata na popadijata. U~esnikot vo toj nastan Kaudis, za ova svedo~i:

Celata ku}a se napolni so lu|eto na Pulakis. Se ka~iv gore i ima{e {to da vidam. Edna golema odaja i prepla{enata popadija koja stoe{e na sredinata na sobata so edna lamba , dodeka dva-tri sandaci so ali{ta bea otvoreni i tie gi prebaruvaa, edni niz ali{tata drugi niz }o{ovite, sekako poradi plen.

Podocna banditite izleguvaat i doznavaat deka svadbata se odr`uva vo ku}ata na Stojan Go~ev. Ja zaobikoluvaat ku}ata, dodeka odvnatre e~i muzika i makedonska pesna. Zlostornicite se podgotvuvaat za svojot gnasen zlostor. Kaudis podocna }e zapi{e:

Dukas tropna na portata i na jazikot na `enata re~e deka e pokanet. Edna `ena mu otvori, a toj ja probode so no` i im ja otvori portata na drugite. Vlegoa osummina i stignaa do skalite. ^etvorica se iska~ija i zastanaa pred zatvorenata vrata na ku}ata, a ~etvorica ostanaa na prvoto skalilo za da vnimavaat. Izleze u{te edna `ena. I nea ja probodea so no`.

Gr~kiot bandit Karavitis se se}ava:

Se ka~iv po skalite. Drugite trgnaa po mene. Ja otvoriv vratata. Vnatre ima{e polno `eni. Ja prepoznav nevestata koja ima{e nakit na gradite. Vedna{ ja zatvoriv vratata i ja zaklu~iv.

Pred toa Karavitis ubiva u{te edna Makedonka. Potoa vleguvaat vo drugata odaja, kade {to se odr`uva svadbenata veselba i po~nuvaat da pukat po nevooru`enite gosti. Nastanuva haos. Svatovite i gostite pa|aat eden po eden pokoseni. Gr~kiot bandit Giparis, koj u~estvuval vo ovoj krvav pir, vaka go opi{al ovoj nastan:

Se obiduvaa da begaat, no nasekade naiduvaa na crnite cevki od gr~kite pu{ki.

Banditot Karavitis pi{uva:

Nisko i kolku {to e mo`no pohorizontalno ja naso~uvav pu{kata za da pogodam {to e mo`no pove}e tela. Pri blesokot na sekoe strelawe telata izgledaa kako nekoj yver so mnogu noze, koj se prepelka vo svojata krv i vo site pravci gi {iri racete i nozete.

Po kratko vreme gr~kite banditi go zavr{uvaat masakrot. Karavitis pi{uva:

Od onie {to bea vnatre vo ku}ata nikoj ne ostana `iv. Vkupno bea okolu triesetina.

Giparis, pak, tvrdi deka gr~kite banditi ubile vkupno 47 Makedonci i Makedonki na ovaa vistinska makedonska krvava svadba.

SARYETAKIS - RO@BA NA MASAKROT

Za odbele`uvawe e da se ka`e deka turskiot voen odred, {to vo vremeto na masakrot se nao|al vo Neveska, t.e. na samo polovina ~as od Zeleni~, po naredba na povisokote organi, ne interveniral za da go spre~i masakrot, tuku vo Zeleni~ do{le duri utredenta. Poradi ova, nekoi evropski diplomati ostro i zabele`ale na turskata vlast zatoa {to go dozvolila ovoj masakr, koj vsu{nost go ozna~il po~etokot na gr~kite yverstva i kole`i vo Makedonija.

No, zo{to ja spomnavme ovaa makedonska krvava svadba? Odgovorot e senzacionalen! Imeno, zetot, uspeal da go pre`ivee masakrot i sepak se o`enil za popovata vnuka. Vo brakot im se rodila edna }erka - ro`ba na makedonskata krvava svadba. Koga porasnala }erkata i samata do`iveala sli~na sudbina kako i nejzinite roditeli. Imeno, u{te kako mo{ne mlada, eden gr~ki xandar od Krit sosila ja grabnal i ja zel za `ena. Nivniot sin go dobil imeto Hristos. TOA E PODOCNE@NIOT PRETSEDATEL NA REPUBLIKA GRCIJA HRISTOS SARYETAKIS! Za `al, toj se poka`a kako golem anti-Makedonec i golemogr~ki {ovinist, iako tokmu gr~kite banditi napravile masakr vo makedonskiot del od negovoto semejstvo. Poradi negoviot antimakedonizam podocna toj }e bide isplukan od negovite sonarodnici vo Sidnej 1988 godina. No, takva e sudbinata na makedonskiot narod...

Podatoci za masakrot vo Zeleni~ se zemeni od tekstot na Dimitris Litoksou, objaven vo januarskiot broj na spisanieto Nova Zora (1998 g.), koe spisanie e oficijalno glasilo na partijata Vino`ito, partija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Avtorot citira pove}e gr~ki knigi (Memoari na gorespomenatite gr~ki banditi i druga gr~ka literatura) pri sostavuvaweto na ovoj tekst.