Za pogolem prikaz pritisnete na slikata

• Samoilovoto Carstvo gi opfa}alo re~isi istite teritorii na anti~ka Makedonija od vremeto na Filip II Makedonski!
• Vo ruski "Slovar" objaven vo dale~nata 1896 godina pi{uva deka komitopulot Nikola i negovite sinovi krenale vostanie protiv Bugarija i deka potoa Bugarite bile izbrkani od Makedonija koja bila proglasena kako posebna dr`ava.

Vo ovoj tekst }e se potsetime nakratko na burnite nastani {to se odigrale vo Makedonija za vreme na makedonskoto Samoilovo Carstvo.

Po~etocite na ova carstvo se navestuvaat u{te so oslabnuvaweto na Prvoto bugarsko Carstvo pod ~ija okupacija toga{ se nao|ala Makedonija. Imeno, po smrtta na bugarskiot car Simeon, na ~elo na bugarskiot prestol doa|a negoviot sin Petar. Pritoa ne treba da ne bunat hristijanskite imiwa na ovie bugarski carevi, pa da gi poistovetuvame niv so bugarskite Sloveni (Anti). I Simeon i Petar si bile etni~ki turko-mongolski Bugari, a najgolem dokaz za ova e faktot {to car Simeon e roden sin na knez Boris, koj pak e roden sin na turko-mongolskiot bugarski han Presijan, koj na vremeto `estoko vojuval so Slovenite (Venetite). Zna~i, nezavisno od toa {to car Simeon dal zna~aen pridones vo rasprostranuvaweto na t.n. staroslovenski jazik (koj jazik Bugarite vo pismena forma go dobile od Makedonija), toj si bil etni~ki Bugaro-azijat i negovoto semejstvo bilo prinudeno doprva da u~i da zboruva na t.n. slovenski jazik.

MAKEDONSKOTO VOSTANIE PROTIV BUGARITE

Zna~i Simeon e nasleden od svojot roden sin, bugaro-azijatskiot car Petar i vo negovo vreme Bugarija zna~itelno oslabnuva. Vo 963 godina vo Makedonija se kreva vostanie od komitopulot Nikola i negovite sinovi David, Aron, Mojsej i Samoil, koi se otcepuvaat od Bugarija. Vo 968 godina izbuvnuva vojna pome|u Rusija i Bugarija. Ruskiot knez Svjatoslav vo istata godina ja pusto{i Bugarija, no brgu se povlekuva poradi napadot na Pe~enegite na Rusija. Oslabenoto Bugarsko Carstvo e prinudeno da se pomiruva so Vizantija, a kako zalog za mirot, carot Petar gi dava svoite dvajca sinovi Boris i Roman vo Carigrad. No, vo 969 godina umira car Petar, {to doveduva do bezvlastie vo Bugarija. Vizantija go vra}a sinot na Petar Boris II za da ja prevzeme carskata kruna, no toj nabrgu se svrtuva protiv Vizantija. Sega Bugarija e sojuznik na Rusija protiv Vizantija, no do`ivuva poraz od vizantiskata vojska, koja brgu ja osvojuva bugarskata prestolnina Preslav. Nesomneno deka Bugarija do`ivuva poraz i poradi nejzinata oslabenost od prethodnoto vostanie vo Makedonija. Carot Boris II e zaroben i odveden vo Carigrad, kade javno mu e simnata krunata i istata e dadena na ~uvawe kaj Crkvata. Po ova Bugarskoto carstvo e zavzemeno od Vizantija.

Na novata makedonska dr`ava prv vladetel e komitopulot Nikola, koj vladee so ovaa dr`ava do 968 godina. Od 968 do 977 na ~elo na dr`avata e negoviot sin David, no po negovata smrt, kako i po smrtta na Aron i Mojsej, na ~elo na dr`avata zastanuva Samoil.

No dali ima potvrdi deka komitopulot Nikola i negovite sinovi go krenale svoeto vostanie protiv Bugarite? Mnozina istori~ari sosema jasno go potvrduvaat ova. Mislam deka vakvite svedo{tva treba {to pove}e da se eksponiraat vo na{ata po{iroka javnost. Taka na primer, makedonskiot istori~ar Vasil Ivanovski spomenuva edna stara plo~a najdena vo Pore~ieto, na koja pi{uvalo deka narodot od toj kraj go proglasil Nikola za svetec zatoa {to gi izbavil od bugarskoto ropstvo!

Makedonskiot istori~ar od Bugarija \or|i Radule vo svojata kniga Istorija na Makedonija (Sofija, 1997) go citira Enciklopediskiot slovar (Brokgauz-Efron, Sankt Peterburg), objaven vo dale~nata 1896 godina, kade pi{uva: Vo 963 godina vo Makedonija izbuvnalo vostanie, koe zavr{ilo so progon na Bugarite i so osnovawe na sopstvena dr`ava. Istori~arot Marin Drinov pi{uva: Dene{na Makedonija se otcepi od carstvoto na Petar i se formira kako oddelna dr`ava na ~elo so Samoil. Zna~i, nema somnenie deka Samoil i negovite bra}a so tatko im go krenale svoeto vostanie vo Makedonija tokmu protiv turko-mongolskite Bugari, t.e. protiv bugarskata okupacija na na{ata zemja.

Podocna, poradi ova vostanie, Bugarija brgu propa|a pod naletot na Vizantija. Vo vrska so Samoilovoto carstvo }e navedeme u{te edno makedonsko determinirawe povrzano so nego. Imeno, vo drevnata Zografska istorija, za nesoglasuvawata pome|u bratot na Samoil David so ostanatite bra}a pi{uva: Bidej}i makedonskite gospoda ne mo`ea da go trpat mirot, zapo~naa lo{o da zboruvaat (protiv David, z. m.). Koga toj razbra za toa, dobrovolno se otka`a od carstvioto i zamina vo manastir.

Vo eden prethoden napis ve}e spomnavme deka poetot Ivan Kiriotes u{te vo toa vreme gi spomenuva Makedoncite kako `iteli na Samoilovoto Carstvo, a Dukqanskiot prezviter Samoil go narekuva kako makedonski car!

No da se vratime na hronologijata. Natamo{nite nastani zboruvaat deka carot Samoil ja pro{iruva Makedonija i taa zavzema pogolem prostor od Balkanot. Spored istori~arot Radule granicite na Samoilovata dr`ava vo golema mera se poklopuvaat so granicite na anti~ka Makedonija od vremeto na Filip II. Samoil vo Prespa sozdava silen religiozen centar, koj podocna e premesten vo novata prestolnina Ohrid. Toa e poznatata Ohridska arhiepiskopija (koja spored nekoi istori~ari toga{ bila na rang na Patrijar{ija). Nejzin prv poglavar bil German, a imeto na vtoriot poglavar e Filip. Oficijalno pismo vo Samoilovoto carstvo e kirilicata. Samiot Samoil bil krunisan so blagoslov na papata Grigorij V... So krunisuvaweto Samoil steknal me|unarodno priznavawe. Toj ja nasledil bugarskata kruna, a mo`na pri~ina za toa e {to makedonskata kruna ve}e e zafatena od strana na Vasilij II. Sepak, ako Samoil bil etni~ki Bugarin, pripadnik na turko-mongolskite Bugari, koi dotoga{ vladeele so Bugarija, toj svojata prestolnina bi ja smestil vo Pliska ili Preslav, t.e. me|u "svoite etni~ki bra}a". Ponatamu, negoviot tatko ne bi ja nosel titulata komitopulot, tuku nekoja od toga{nite turko-bugarski tituli (kavhan, boil i sl.).

SAMOILOVO-VIZANTISKATA VOJNA BILA BRATOUBISTVENA

Za Vasilij II nekoi istori~ari smetaat deka e potomok na etni~kite anti~ki Makedonci (za {to i navistina ima indicii da se tvrdi, ako se znae deka negoviot prekar bil "Makedonski" i ako se znae deka toj se rodil vo temata Makedonija, koja, iako vo golema mera se nao|ala vo dene{na Trakija, bila naselena so tamu preselenite anti~ki Makedonci, poradi {to i go dobila imeto Makedonija), pa ako se zeme predvid faktot deka i vo Samoilovoto carstvo vo toa vreme `iveele anti~kite Makedonci vo so`ivot so t.n. Makedonski Sloveni (Veneti), ne e daleku od vistinata tvrdeweto deka toga{niot Samoilovo-vizantiski sudir vsu{nost pretstavuval eden vid bratoubistvena vojna, vodena pome|u dve razli~ni dr`avi vo koi (barem vo rakovodstvata) dominirale pripadnici na istiot narod, od koj podocna }e proizleze dene{nata makedonska nacija. No, za seto ova se potrebni podetalni komparativni istra`uvawa.

Ponatamu istorijata zboruva za `estoki borbi pome|u Samoil i Vasilij II "bugaroubiecot". Dene{nata bugarska propaganda go koristi prekarot na Vasilij za da tvrdi deka vo Makedonija toga{ `iveele etni~ki Bugari, no kolku e takvoto tvrdewe besmisleno }e poka`eme so slednite fakti.

Kako prvo Samoilovoto Carstvo rekovme deka opfa}alo pogolem prostor od Balkanskiot Poluostrov. Sledstveno, vo negovata vojska imalo pripadnici na mnogu narodi koi vleguvale vo sostav na negovoto Carstvo. Pa zarem site tie bile etni~ki "Bugari", {tom se biele i ginele vo borbite protiv Vasilij "bugaroubiecot"? Sekako deka e besmisleno i da se pretpostavi takvo ne{to, posebno ako se znae deka vo toa vreme pod poimot "Bugari" vo etni~ka smisla na zborot s# u{te se podrazbirale samo turko-mongolskite Bugari, koi nemale nikakva vrska so Samoilovoto Carstvo, osven {to vo nego `iveele kako obi~ni podanici i koi nemale nikakva etni~ka vrska so naselenieto vo Makedonija.

Kako vtoro, Vasilij II bil nare~en "bugaroubiec" poradi toa {to terminot "bugari" (so malo "b") toga{ vo Vizantija imal navredliva sodr`ina za lu|e "varvari", koi, spored vizantiskite hroni~ari, bile pod kulturnoto nivo na razvienata i civilizirana Vizantija. Zatoa taka bile nare~eni site `iteli na Samoilovoto Carstvo bez razlika na nivnata etni~ka pripadnost. Dokaz za ova e i faktot {to kako "vulgari" ili "bugari" (so malo "b", {to zna~i - varvari) od strana na vizantiskite hroni~ari bile nare~eni duri i bosancite, iako tie `iveele von granicite na Bugarija. Zna~i, spored niv, i bosancite bile "bugari", t.e. varvari i prostaci {tom `iveele von civilizirana Vizantija. Zna~i terminot Bugari ne sekoga{ se upotrebuval kako etnonim i ne sekoga{ se upotrebuval vo pozitivna smisla, barem ne od strana na vizantiskite hroni~ari od vremeto na Samoilovoto carstvo.

Posle ovie soznanija, navistina ne znam kako ne im e sram na golemobugarskite propagandisti da se "gordeat" so vakvoto negativno i potcenuva~ko vizantisko determinirawe nastanato kako rezultat na odnosot na Vizantija tokmu kon Bugarite, kako i podmolno da se obiduvaat vakvoto navredlivo determinirawe da ni go prika`at kako "etni~ko".

Natamo{nata hronologija ni gi opi{uva ve}e op{topoznatite fakti, koi ovde nema podetalno da gi obrabotuvame: bitkata na Belasica i bitkite {to i prethodele; oslepenata Samoilova vojska; obidite na Samoilovite naslednicite da ja spasat imperijata; vizantiskata okupacija na Makedonija...

Inaku denes od pove}e istori~ari vo svetot Samoilovoto carstvo e nare~eno kako makedonsko.