• Balisti~kite yverstva vrz Makedoncite vo zapadna Makedonija po ni{to ne zaostanuvale od yverstvata na ostanatite okupatori na na{ata zemja.
• Makedonski `eni i deca bile `ivi goreni od strana na albanskite fa{isti vo vremeto na nivnoto orgijawe vo zapadna Makedonija.

Razmisluvam okolu neodamne{nite povampireni idei za nekakva Golema Albanija, prikrieno poddr`ani od strana na nekoi na{i partii. Takvoto razmisluvawe me navede da se navratam na poslednite nastani vo Makedonija od vremeto koga i vo praktika egzistira{e vakvata ~udovi{na tvorba. No, naidov na odredeni pre~ki. Za yverstvata na balistite mo{ne malku e pi{uvano vo publikaciite za po{irokata javnost. Sepak uspeav da najdam dve knigi, vo koi se opi{ani samo mal del od zlostorstvata na balistite. ^itam za eden od najgolemite masakri nad makedonskoto naselenie - masakrot vo selo Beli~ica. Ovoj krvav nastan delumno e opi{an vo knigata od avtorot Ne{o Markovski, koj bil eden od pre`iveanite partizani koi ne uspeale da go odbranat seloto pred nadmo}niot balisti~ki neprijatel.

MASAKROT VO BELI^ICA

Vo ovaa kniga, pod naslov, Beli~ica vo plamen, za golemoalbanskiot masakr vrz makedonskoto selo Beli~ica, ~itame:

[tom vidoa deka nema ve}e otpor, kako gladni hieni fa{istite se ustremija kon seloto, kon selanite i zaginatite borci. Nivniot voda~ A}if Re~ani, iska~en vrz kupot |ubre {to se nao|a{e srede Gornoto Maalo, so krenati race glasno izvikuva{e: "Ska mal Beli~ica!" (Je nema pove}e Beli~ica!). A potoa ne~ove{tinata po~na da se poka`uva vo svojata vistinska lika. Gi zapo~naa svoite orgii vrz mrtvite i bespomo{nite. Po~naa da gi palat selskite ku}i. Zaginatite partizani gi obezli~uvaa so kamewa i no`evi, im gi vadea zabite, gi pretresuvaa i im gi odzemaa li~nite predmeti, pukaa so ogneno oru`je vo mrtvite tela i im ja soblekuvaa oblekata za da ja odnesat kako "voen trofej". A so nekolkutemina te{ko raneti i nepodvi`ni, {to u{te ne bea podlegnati na smrtonosnite istreli, posebno se "presmetaa".

Vo prodol`enie avtorot gi opi{uva ubistvata na nekolkumina partizani (me|u koi bil i eden Albanec). Za ubistvoto na partizanot Bor~e Ko~ovski, avtorot pi{uva:

Bor~e Ko~ovski se obidoa da go odobrovolat za da im ka`e nekoi va`ni informacii. Na site pra{awa mol~e{e, a potoa glasno im re~e: "Zarem ne gledate, ene pogledajte, ene go denot, blisku e koga na site vam }e vi sudi narodniot sud. Presudata ve}e vi e izre~ena... Da `ivee slobodna Makedonija!"

Vedna{ go zastrelaa, a potoa so kamewa mu ja obezli~ija glavata.

Savo Tasevski, ranet, no se u{te `iv, go frlija vo ognot na edna zapalena ku}a i u{te pukaa vrz nego. Siot vo plamen i so te{ki izgoretini izleze od ognot, no po nekolku ~asa po~ina.

Potoa razulavenite balisti vlegoa vo ku}ite, bezmilosno gi ubivaa bespomo{nite `eni i deca i gi palea nivnite domovi. Go po~naa ona za koe dojdoa - da go uni{tat seloto.

Edna po edna ku}a vivnuva{e vo ogan. Beli~ica be{e vo plamen. So seloto gorea i negovite `iteli. Starata bolna Liska Jovanovska balistite ja zastrelaa v krevet. ^etiriesetisedumgodi{nata Ana Bibovska se obide da pobegne, no ne uspea. Ja vratija vo nejzinata ku}a i tuka ja ubija zaedno so Paraskeva Trajkovska, a potem i dvete gi frlija vo ku}ata {to vedna{ ja zapalija.

Kalina Jovanovska, najubavata devojka vo Beli~ica no istovremeno mnogu hrabar i aktiven komunist... zagina so krenata glava. Anestija Bogu~eska i Natalija Bogu~eska, svekrva i snaa, dolgo im se sprotivstavuvaa na balistite, za{tituvaj}i gi trite maloletni deca. I dvete zaginaa edna do druga. Toa im be{e malku na balistite, pa mrtvoto telo na Anestija duri go nabija na kolec.

Starata Sara Bogu~eska se obide svoite dve vnu~ki Cenija i Grozda Bogu~eski da gi zasolni vo plevnata. No i tuka gi pronajdoa, ja zapalija plevnata i desetina balisti postojano pukaa, se dodeka plevnata sosema ne izgore, a vo nea Sara, Cenija i Grozda.

I Solomonija Jovanovska ja snajde istata sudbina - izgore vo zapalena plevna. Taa pred toa nekolkupati seta vo izgoretini po snagata izleguvala od ognot, no balistite pak ja frlale vo plamenot. Majkata i sinot Lenka i Todor \ur~inovski, isto taka yverski gi ubija i gi frlija da izgorat vo ognot na zapalenata stara tro{na ku}a.

Za balisti~kite yverstva sre}avame svedo{tva i vo knigata na Jovan Pavlovski Sudewata kako posleden poraz (Skopje, 1986). Od ovaa kniga }e go izdvoime svedo{tvoto na balistot Alija Ziberi, koj, podocna na svoeto sudewe, go dal slednoto svedo{tvo:

Jas se se}avam deka u~estvuvav vo strelaweto na zarobeni partizani kaj selo Lavce, nad Tetovo, kako i kaj selo @erovjane, Tetovsko... Gi strelavme so pu{ki i gi ostavivme nezakopani. Kaj selo @erovjane strelavme sedum du{i i vo ova strelawe u~estvuvavme jas, Dulo, Riza i Naif. Ovie grupi ni gi dava{e Xemo Simnica, a toj gi zema{e od tetovskiot zatvor.

Balistot Fermi Bajrami svedo~i:

Edna no} vo po~etokot na 1945 godina dojdoa vo selo Gorjane Alija, Nazif i Abdula, koi vo toa vreme bea ilegalci i `iveeja vo {uma... So niv be{e i Xemo Hasa od Simnica i u{te trista drugi du{i. Vo blizinata na mostot na reka Mazdra~a, kaj selo @erovjane, na patot Tetovo-Gostivar, po~navme borba so partizanite... Li~no Abdula Amiti mi ka`a oti kaj selo Lavce ubile 12 do 14 partizani. Alija mi ka`uva{e deka vo seloto Duf ja fatile }erkata na popot i Abdula, Alija i Nazif ja obes~estile i toa vo nejziniot dvor i se smeele so nea.

CELOTO SEMEJSTVO KUZMANOVSKI - UBIENO OD BALISTITE

Od istata kniga na Jovan Pavlovski ~itame i za eden od najkrvavite nastani vo koi nastradale Makedonci od strana na podivenite balisti. Nastanot se slu~il vo Tetovo na 07.06.1943 godina. Pritoa ~itame:

Be{e ubava junska no}, nekade okolu polno}. Vo semejstvoto na Jordan Kuzmanovski, sto~ar od Tetovo, se se smiri: pomina u{te eden den, ispolnet so podgotovki za svadbata na }erka mu Marica, koja vo nedelata treba{e da se oma`i vo Skopje.Be{e petok i `enite po stariot tetovski obi~aj se vratija od bawa... No}ta, toplata junska no}, ja presekoa pove}e istreli. Koga sosedite istr~aa na ulica, tie mo`ea da vidat kako ~etvorica lu|e na drveni skali nosat ne{to. Be{e toa `eleznata kasa na Jovan Kuzmanovski. Onie {to vlegoa vo ku}ata se sretnaa so najyverskoto i najpodmolnoto zlostorstvo vo Tetovo, napraveno koga i da e: vedna{ do dvornata vrata le`e{e izboden so no`evi najsatriot sin na Jordan, Gligor Kuzmanovski. Na ~ardakot edna preku druga le`ea majkata Zora i }erkata Marica, zaklani so no`evi i ubieni so pu{ka. A Marica treba{e samo po 24 ~asa da go stavi na glava svadbenoto ven~e. Vo edna od sobite stenka{e te{ko ranet pomaliot sin Simo, a doma}inot Jordan Kuzmanovski zbira{e du{a vo dvorot... Sosedite na selska kola go natovarija Jordan Kuzmanovski i negovite dva sina i gi odnesoa vo bolnica. Simo umre u{te dodeka go prefrlaa vo kolata, a malku podocna, na pat za bolnica, umre i stariot Jordan. Utredenta vo Skopskata bolnica umre i najstariot sin Gligur. Ima{e samo 24 godini.

Sekako deka ova e samo mal del od balisti~kite zlostorstva protiv Makedoncite. Ottamu seto ova treba da ni bide opomena za da ne dozvolime povampiruvawe na ideite koi povtorno }e donesat vakvi pogromi na Makedoncite.

***

Po~etokot na mart, 1998 godina. Go zavr{iv ~itaweto na knigite. Se te{am deka seto toa bilo samo istorija. Bilo i pominalo. Se odmoram. Go vklu~uvam televizorot. Rekoa deka imalo nekakvi demonstracii vo Skopje. I toa na Gradskiot plo{tad. Gledam i ima {to da vidam. Iljadnici zbesnati demonstranti go isvirkuvaat makedonskiot jazik, go gazat makedonskoto zname i fizi~ki gi napa|aat mirnite Makedonci koi vxa{eno go nabquduvaat seto toa. Gledam i ne mi se veruva. Roj pra{awa mi naviraat vo glavata. Koj im go dozvoli seto toa? Kade im be{e umot na gradskite tatkovci na Skopje koi go ovozmo`ija ova diveewe tokmu na skopskiot centralen plo{tad? Taka, tie direktno pomognaa vo ovaa golema propagandna usluga na Makedonija. Milioni gleda~i {irum svetot slu{naa za Makedonija i vidoa deka srede Skopje se vejat tu|i okupatorski znamiwa i javno se poni`uva makedonskata dr`ava i jazik. A policijata? ]e postapi li isto kako lani? ]e gi fati li gaza~ite? A semejstvoto Kuzmanovski? A nevestata Marica, koja namesto da se ma`i, v crna zemja ja zakopaa? A piskotot na izgorenite `eni i deca od Beli~ica? A iskr{enite stakla od kolata na nesre}niot skopjanec koj slu~ajno minuval kraj razulavenite demonstranti?... Pra{awa bez odgovori. Gnevno go isklu~uvam televizorot i pu{tam radio. Zvuci od edna poznata melodija me otrgnaa od razmisluvaweto. Slu~ajno ili ne, prvite stihovi {to gi slu{nav od ovaa melodija bea: ...Dosta be{e razbudi se/ Svesti se ne spi ti...