SARA^: Demokratskata partija na Turcite formirana e vo 1990 godina kako Zdru`enie na Turcite vo Makedonija bez razlika na nivnite ideolo{ki opredelbi, pri {to se smeta{e deka vo ovoj period na tranzicija }e se stvorat dolgoro~ni problemi i ne sakaj}i da mu go uskratime nekomu pravoto da bide ~len na nekoja partija se formira Demokratski sojuz na Turcite. Me|utoa, po dve godini vidovme deka ~lenovite na drugite turski politi~ki partii ne go donesoa na dneven red pra{aweto na polo`bata na Turcite vo Makedonija. Poradi toa na 27.06. 1992 godina spored ogromnoto mnozinstvo na 80 podru`nici vo celata dr`ava be{e donesena odluka za vonreden kongres kade se transformiravme od Demokratski sojuz na Turcite vo Demokratska partija na Turcite kako politi~ki subjekt.

Osnovnite opredelbi na Partijata u{te vo toa vreme bea Makedonija da stane suverena i nezavisna dr`ava na Balkanot, odnosno deka taa pretstavuva realnost na Balkanot i kako takva mo`e da stavi kraj na site apetiti za golema Srbija, golema Albanija, golema Bugarija i golema Grcija. Toga{ rekovme deka nie Makedonija ja smetame kako na{a dr`ava, kako na{a tatkovina i Makedonija treba da bide suverena i nezavisna dr`ava. Na Referendumot Turcite izlegoa najmasovno i glasaa za vakvata opcija. Toa be{e i prviot na{ ~ekor da doka`eme deka i nie postoime i ne sakame da bideme tretirani kako gra|ani od vtor red, spored nekoi zakoni od 1986 godina Vo Ustavot bevme smetani kako gra|ani koi kako i site drugi gi imaat site prava vo dr`avata, bez razlika na nivnata verska ili politi~ka opredelba.

Taka, nie se obidovme da gi sobereme site Turci pod eden ~ador, ne da se zatvorime vo geto, tuku da bideme partner so onie so kogo mo`eme da pregovarame so cel da go so~uvame jazikot, verata, tradicijata i kulturata na Turcite. So eden zbor identitetot na Turcite. So toa sakavme da dademe kon~en odgovor deka Turcite nemaat potreba da se iseluvaat od Makedonija. Turcite sekoga{ bile lojalni gra|ani, mnogu konstruktivni i so niedno istapuvawe ne gi donele interesite na Republika Makedonija vo pra{awe. Vo programskite celi ja imame zacrtano upotrebata na turskiot jazik, osobeno vo me{anite sredini. Na{ata programa isto taka se bazira vrz tri postulati, a toa se: pazarnata ekonomija, parlamentarnata demokratija i demokratija so po~ituvawe na site prava na ~ovekot. Posebno mesto vo programata ima integracijata na Republika Makedonija vo site bezbednosni sistemi, integracijata na dr`avata so finansiskite institucii vo svetot, kako i integracijata na dr`avata vo Evropskata unija.

SARA^: Koga se donese Zakonot za teritorijalna podelba, nie za `al ne u~estvuvavme vo negovoto donesuvawe. Od starata op{tina Gostivar od koja proizlegoa devet drugi, nas Turcite potpolno ne razdelija. Taka, Turcite koi `iveeja vo Gostivar ostanaa vo Op{tina Gostivar, onie koi `iveeja vo s. Zduwe bea prefrleni vo novata op{tina Vrutok, od selo Debre{e se spoija so op{tinata Vrap~i{te i Turcite od Dolna i Gorna Bawica ostanaa vo ovaa op{tina kako novoformirana. Taka ne rastrgnaa na ~etiri strani na{ite politi~ari vo vrvot i ni ja skroija sega{nata sostojba. Podatocite spored popisot od 1994 godina zboruvaat deka vo Gostivar `iveele 13.000 Turci i taa brojka pretstavuva najgolem procent na naselenost vo zapadna Makedonija. Vo Makedonija najmnogu Turci `iveele vo Skopje - 12.000, toa e spored popisot, me|utoa nie znaeme deka tamu `iveele pove}e od 20 iljadi i se pra{uvame kade is~eznale 10.000 Turci za kuso vreme, a toa poka`uva i doka`uva deka statisti~kite podatoci ne se najto~ni, no sepak nie vo niv veruvame.

SARA^: Turskoto naselenie na ovie prostori, na site im e poznato, od porano se zanimavalo so trgovija i Turcite pretstavuvale golemi esnafi od koi u~ele zanaet i site drugi `iteli vo Makedonija - Makedoncite, Albancite... Vo toj period jazikot na sorabotkata na ova pole vo Gostivar bil turskiot, a nekoj za da bide gradsko dete, toga{ vo Gostivar, kade `iveele samo Makedonci i Turci i nekolku familii Albanci, moralo uslovno da go znae turskiot jazik kako gradski jazik. Me|utoa, sega vremiwata se izmenija pa postoi opasnost turskiot jazik da se vturne vo ambis, no zatoa postoi Demokratskata partija na Turcite koja so svojata konstruktivnost i racionalnost uka`uva deka e mo`no site politi~ki problemi vo Makedonija, osobeno vo Gostivar, po pat na me|usebno uva`uvawe i dijalog da bidat re{eni na najdobar na~in.

Vo bliskata okolina na Gostivar turskoto naselenie se zanimava so zemjodelie, so sto~arstvo, me|utoa na ovie prostori vo posledno vreme turskite gra|ani otvoraat pretprijatija za malo stopanstvo, vrabotuvaat dosta gra|ani, no sepak osnovna dejnost e trgovijata. Mora da istaknam deka turskite gra|ani {to `iveat vo na{ata dr`ava i pokraj nivnata lojalnost kon nea, se dosta nezadovolni poradi odzemaweto na nekoi prava koi do skoro gi u`ivale. Taka, na primer, vo vakviot trening na demokratija vo Gostivar pokraj upotrebata na makedonski jazik be{e vo upotreba i turskiot jazik i turskoto pismo, no, so donesuvaweto na Zakonot za lokalna samouprava, parlamentot pla{ej}i se da ne im napravat lo{a usluga na drugite, drasti~no gi o{teti Turcite. Edinstveniot na{ pratenik vo Parlamentot, sekoga{ gi brani interesite na Turcite, a vo isto vreme i interesite na site gra|ani koi `iveat vo Gostivar i vo okolinata, a toa go pravat i 42 sovetnici kolku {to gi imame vo op{tinite niz Makedonija.

SARA^: Moram da ka`am deka nie sme partija koja isklu~ivo deluva vo sistemot na dr`avata, nikako voninstitucionalno. Za nas Ustavot pretstavuva ramka koja mo`e vo ovoj momentov da ne odgovara na potrebata na gra|anite, me|utoa toj isto taka ne e Biblija, nitu Koran pa da ne mo`e da se menuva. Spored toa na{ite razbirawa za dr`avnite raboti ne prisiluvaat site ovie problemi koi se evidentirani, a se razbira deka postojat, da se re{avaat po pat na dijalog vo instituciite na sistemot, a demokratijata da se razviva vo eden proces na trpelivost i razbirawe me|u lu|eto. Rovovskoto odnesuvawe i iracionalno postavuvawe na nekoi problemi doveduva do postojano v`e{tuvawe na relaciite na me|uetni~kite odnosi, a so toa nepotrebno se voznemiruvaat site gra|ani, posebno vo Gostivar. Gostivar ne mo`e da bide grad na edna nacija ili nacionalnost, bidej}i takvite barawa sekoga{ }e se javuvaat vo tekot na vremeto i }e gi voznemiruvaat site gra|ani koi `iveat na ovie prostori.

Gradona~alnikot na Gostivar e mlad ~ovek i treba{e da go koristi pred s# razumot, a iracionalnosta, se poka`a toa, mu se vrati kako bumerang. Demokratskata partija na Turcite vo Makedonija se zalaga za eden visok stepen na po~ituvawe na malcinskite prava na gra|anite i za site pridobivki od minatoto i za sega, a s# so cel da se izgradi edno op{testvo od visok rang na site vo Makedonija. Sekoe maksimalisti~ko barawe predizvikuva gnev i od drugata strana, pa neophodno e da se prestane so toa nekoj postojano da bara, a nekoj pak da dava. Jas mislam deka vo Makedonija postoi eden visok stepen na razumnost kaj politi~kite strukturi koi{to mo`at da go re{at pra{aweto na malcinskite prava, bidej}i toj e indikator na mnogu vakvi problemi na stabilnosta na na{ata dr`ava, odnosno kolku se tie postabilni, tolku pove}e Makedonija mo`e da se integrira vo evropskite i svetskite institucii bez koi denes ne mo`e da se egzistira. Radikalizacija i vklu~uvawe vo sistemot na dr`avata preku site funkcii so paralelna vlast e stav na Demokratskata partija na Albancite i za toa znae celata javnost vo Makedonija, a s# {to dosega e napraveno od nivna strana e na nivna sopstvena odgovornost. Me|utoa, na{ata partija nema da dozvoli da se ru{i integritetot na Makedonija, odnosno da bidat naru{eni nejzinite granici.

SARA^: Videte, toa e golema gre{ka na site onie koi postavuvaat edno vakvo pra{awe. Prvo, me|u Turcite i Albancite, osven zaedni~kata verska pripadnost, ne mo`e da se zboruva za elementi koi se sovpa|aat me|u sebe... I tuka treba da se stavi kraj, za{to Turcite se posebna etni~ka grupa, koja{to nema nikakvi etni~ki vrski so Albancite. Za `al, makedonskata politika dovede do edno vakvo nedorazbirawe. Poznato e deka so edna politika na odzemawe na imot so eksproprijacija, nacionalizacija i nametnuvawe na jazik koj e nepoznat za Turcite, a stanuva zbor za period od 1945 do 1951 godina, koga vo Gostivar se zatvorile u~ili{tata vo koi u~ele turskite deca i tie morale da u~at na albanski jazik, e napravena golema gre{ka. Turcite se staveni vo golema zabluda, pri {to onie koi ne go prifatile takviot na~in na `iveewe se iselile od Makedonija, odnosno zaminale vo Turcija.

Sakam da napomenam deka mnogupati vo javnosta se zboruva deka vo xamiite kade {to odat zaedno Turcite i Albancite, navodno verskite obi~ai se izveduvaat samo na albanski jazik. Toa ne e ba{ taka, no ima intencii vo nekoi podara~ja da se odvivaat verskite obredi samo na albanski jazik. Vo Gostivar konkrento ne e taka. Obredite se odvivaat na ~isto arapski jazik, spored Koranot, a predavawata se izveduvaat na dvata jazika. Me|utoa, sepak postoi tendencija za eliminirawe na turskiot jazik od slu`bena upotreba, {to voop{to ne se sovpa|a so muslimanskite normi. Bi sakal da istaknam deka i pokraj toa {to Turcite toa ne go sakaat, sepak poedinci ja ispolnuvaat svojata volja i od strana na Turcite i od strana na Albancite i doa|a do me{ani brakovi. Nie na toa uka`uvame dolgo vreme, no `elbata na lu|eto e pogolema od s#. No, da Vi ka`am i toa deka vo drugi kraevi na dr`avava, na primer vo Struga i vo okolinata ima dosta makedonsko-turski brakovi.

SARA^: Site ~lenovi na Demokratskata partija na Turcite i Turcite na Gostivar ne izlegoa nitu gi poddr`aa demonstraciite. Nie za toa izlegovme pred javnosta i so svoe soop{tenie. No, mo`no e da ima nekoj isklu~ok, a toa se lu|e koi ne znaat na koja strana & pripa|aat. Me|utoa, ovoj pat sakam da napomnam za nastanite koi se slu~ija minatata godina za vreme na demonstraciite kade vo sudirot so policijata lokacijata be{e odredena tokmu na tie mesta kade najpove}e `ivee tursko naselenie pri {to Turcite go izvlekoa najdebeliot kraj. Vo ku}ite na na{ite gra|ani, Turci, policijata vleguva{e bespravno, tepa{e, odzema{e vredni predmeti, gi maltretir{e vo policijata na{ite sogra|ani koi nitu bea, nitu u~estvuvaa na demonstraciite. I taa nepravda nie ja minavme i ne sozdadovme nikakov problem pred celata javnost. No, isto taka tvrdam deka ima{e istaknato na demonstraciite i po nekoe tursko zname na poedinci, no kulturata na Turcite ne dozvoluva da izlezeme na ulica. Na{eto zname koe isto taka be{e izvadeno od jarbolite pred zgradata na lokalnata samouprava vo Gostivar, }e bide istaknato spored Zakonot za upotreba na znamiwata i ni{to pove}e od toa.

SARA^: Prvo da ka`am deka Republika Turcija prva ja prizna Makedonija pod nejzinoto ustavno ime Republika Makedonija. Isto taka vremeto poka`a deka na Balkanot na Republika Makedonija edinstven i ~esen prijatel & e Republika Turcija, a taa prijatelski i nesebi~no dosega & pomaga na na{ata dr`ava, bezuslovno i bespovratno. Za `al i pokraj toa {to imame eden vid na visok stepen na politi~ka soglasnost za site otvoreni pra{awa okolu sosedite, okolu integracijata vo Evropa, ekonomskite odnosi i nivniot posestran razvitok mnogu stagniraat. Pri~inite se i subjektivni i objektivni, me|utoa jas mislam deka makedonskata strana nedovolno otvora prostor za u~estvo na turskiot kapital vo Republika Makedonija. Inaku site turski biznismeni koi doa|aat kaj nas so svojata ~esnost vo pogled na dobivkite se zainteresirani da go vlo`at svojot kapital i pomognat so otvorawe na novi kapaciteti vo re{avaweto na bezraboticata koja n# zasega site nas. Vo toj pogled, Demokratskata partija na Turcite, koristej}i gi svoite iselenici koi vo Turcija se golemi biznismeni i vo trgovijata i vo industrijata, gi povikuva da dojdat vo svojata porane{na dr`ava so cel da vlo`at od svojot kapital i da mu pomognat na makedonskoto stopanstvo koe se nao|a vo golema kriza.

Turskata delegacija koja neodamna be{e vo Makedonija kako gostin na Stopanskata komora na Makedonija be{e i vo Zapadna Makedonija i poseti pove}e industriski kapaciteti i e zainteresirana da vlo`i svoi sredstva vo `ivinarstvoto, vo belata tehnika, kerami~kata industrija i drugo. Za `al, moram da konstatiram deka poradi politi~kite nastani vo Makedonija kako i na Kosovo postoi odredena doza na rezerviranost za vakvite proekti od strana na turskite biznismeni. Taka, s# dodeka nie samo vodime politika vo dr`avava, nekoga{ i pogre{na, a ekonomijata ja stavame vo vtor plan, narodot }e ni bide bed, siroma{en i gladen.

SARA^: Vedna{ da ka`am deka za Demokratskata partija na Turcite kombiniraniot model ne odgovara, bidej}i mnogu }e ni bide visok pragot za vleguvawe vo Sobranieto na Republika Makedonija. Jas mislam deka }e bide golema gre{ka ako mnogu konstruktivni politi~ki strukturi ne se najdat pod ~adorot na Parlamentot. Toa e od interes na na{ata dr`ava, a toa go o~ekuva i me|unarodnata javnost. Ne mo`e da se smeta za uspeh toa {to Turcite porano vo eden polo{ izboren model vlegle vo Parlamentot, a toa sega ne mo`at da go storat, koga zakonot veli deka e podemokratski, no ne mo`e da se zadovoli politi~kata volja na gra|anite.

Nie sorabotuvame so pove}e politi~ki partii i s# u{te ne znaeme dali }e obezbedime prateni~ko mesto, a toa ne prinuduva da koalicirame so nekoja politi~ka sila koja }e ni pomogne. Me|utoa mislam deka s# u{te e rano za da se ka`e ne{to pokonkretno. No, sepak vreme e da se napomene deka kolku pove}e se nabli`uva vremeto na izborite, kampawata stanuva s# po`estoka i mnogumina otstapuvaat od karakterot na postavenite postulati koi va`at za edno demokratsko op{testvo vo edna mirna atmosfera preku borbite za idei da go ubedat gra|aninot za koja opcija da glasa. Sudbinata na izborite }e ja opredeli ekonomskata mo}. Tamu kade {to taa e koncentrirana, }e ima i uspeh. Sepak jas mislam deka }e pobedi ~ove~kiot razum. Mo`no e da koalicirame i so Makedonska alijansa ~ij pretsedatel e gospodinot Xorx Atanasoski kogo na{ata partija osobeno go ceni u{te od 1994 godina koga be{e kandidat za pretsedatel na dr`avava. ]e sorabotuvame i so site politi~ki partii vo Makedonija koi imaat za cel da go za~uvaat teritorijalniot integritet i suverenost na Republika Makedonija, koi gradat kvalitetni me|unacionalni odnosi, maksimalno po~ituvawe na gra|anskite prava vrz ~ija osnova Republika Makedonija gi ima potpi{ano dogovorite i konvenciite od me|unaroden karakter, no isto taka treba da se imaat predvid i istoriskite pridobivki od zaedni~koto `iveewe na ovie prostori na site gra|ani vo na{ata dr`ava.

SARA^: To~no e deka vo Turcija `ivee so decenii makedonsko malcinstvo. Ne znam kolkav e brojot, no, sigurno e deka se raboti za pove}e iljadi Makedonci. Jas mislam deka pove}eto od niv se na{i makedonski gurbet~ii koi tamu rabotele so godini i ostanale da `iveat, no ima i drugi gra|ani koi se naseleni i svojot dom zasekoga{ go odredile vo ovaa dr`ava. Ubeden sum deka Makedoncite vo Turcija gi imaat site prava kako malcinstvo, ako ne pove}e barem kako gra|ani {to gi u`ivaat pravata spored site me|unarodni konvencii i dogovori. Sepak, jas mislam deka na{ite politi~ari na ova pra{awe }e mu posvetat dosta vnimanie i so turskite politi~ari }e se dogovorat za site pra{awa koi gi zasegaat Makedoncite vo Turcija.

So delegacija od Va{ata partija bevte kaj pretsedatelot Gligorov na Tretiot samit. Kakov dogovor postignavte?