Tokmu vo toa vreme, vo 1818 godina, se udreni temelite na crkvata "Sv. Arhangel Mihail", podocna pretvorena vo manastir, koj do denes opstojuva ~uvaj}i gi vo svoite pazuvi spomenite na nekoi burni vremiwa

na makedonskoto minato. Ona {to posebno go izdvojuva ovoj manastir e faktot deka ova e eden od retkite manastiri vo Makedonija, ~ij mona{ki `ivot ne zgasnal bukvalno nitu vo eden moment, od negovoto osnovawe do denes. Denes tuka postojano `iveat 5 monahiwi. Posebno interesen e faktot deka najstarata od niv, Tomaida, neprekinato `ivee vo manastirot u{te od dale~nata 1938 godina koga do{la tuka kako 19 godi{na devojka. I navistina nejzinata {eesetgodi{na neprekinata predanost na Boga i manastirot e primer dostoen za po~it i voshit.

No, ova sekako ne se edinstvenite podatoci koi go pravat Berovskiot manastir vreden za spomenuvawe.

Edna interesna legenda koja e za~uvana me|u narodot i e verojatno mnogu blizu do vistinata, govori za nastanite okolu izgradbata na manastirskata crkva, vo 1818 godina.Imeno, vo toa vreme parohiski sve{tenik bil pop Peco. Vo edna prigoda iskoristuvaj}i ja posetata na radovi{kiot buqukba{ija, pod ~ija uprava bilo Berovo, delegacija vidni berovci na ~elo so pop Peco go posetila gostinot i pobarala dozvola za izgradba na crkvata. Za ~udo, buqukba{ijata dal dozvola, no pritoa postavil te{ki uslovi: crkvata da se izgradi za 40 dena ({to za toga{ni uslovi bilo navistina kus period), pokrivot da ne bide povisok od patot {to vodel kon izvorite na Bregalnica, i pop Peco prviot den po izgradbata na crkvata da ja odvede vo hramot na buqukba{ijata najmladata od negovite pet }erki, Sultana. I berovci prifatile. Od toj moment i staro i mlado i ma{ko i `ensko, "se `ivo" se vklu~ilo vo izgradbata. Duri im Angelite tuka pomagale" veli monahiwata Velika, `itelka na manastirot. I navistina, za 40 dena tie ja zavr{ile crkvata koja bila pove}e od 1 m. vkopana v zemja so cel da ne e povisoka od patot. Edinstveno posledniot uslov ne bil ispolnet. Najmladata }erka na pop Peco, Sultana, nemo`ej}i da se pomiri so sudbinata, tajno pobegnala od tatkoviot dom i se sokrila nekade vo Bugarija a spored nekoi vo Srbija. Poradi toa pop Peco minal tri godini v zandana. Za sre}a, nabrzo stignala vesta za smrtta na buqukba{ijata i toa zna~elo kraj na presudata za pop Peco i negovata }erka.

Od toj moment crkvata "Sv. Arhangel" zapo~nuva da igra zna~ajna uloga vo `ivotot na makedonskoto naselenie od ovoj kraj. So pomo{ na poznatiot prerodbenik Joakim Kr~ovski, i samiot rodum od Male{evijata, bilo formirano }elijno u~ili{te od koe niz celiot 19 vek izleguvale u~iteli, sve{tenici i drugi u~eni lu|e. So doa|aweto na prvata monahiwa, Evgenija, vo 1848 godina i so podignuvaweto na konacite okolu crkvata, istata prerasnuva vo `enski manastir "Sv. Arhangel Mihail". Potojaniot raste` na mona{koto sestrinstvo i manastirskiot imot, uslovil, vo eden period tuka da `ivat preku 50 monahiwi. Isto taka manastirot pretstavuval i sigurno pribe`i{te za naselenieto pobegnato od turskite zulumi, a tuka, kako za{titnik, ~esto prestojuval i poznatiot ajdutin Dedo Iqo Male{evski so svojata dru`ina. Vo manastirot odredeno vreme `iveel i rabotel i eden od najpoznatite makedonski revolucioneri, Dimitar Pop-Georgiev Berovski, vnuk na pop Peco i voda~ na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878).

Od seto toa mo`e da se vidi deka ovoj manastir i negovite `iteli, ne samo {to bile svedoci tuku i li~no u~estvuvale, kako vo crkovno prosvetnite taka i vo revolucionernite aktivnosti na makedonskiot narod, vo burnite vremiwa na prerodbata i nacionalnoto budewe na Makedoncite od ovoj kraj. So toa manastirot stanal nadaleku pro~uen kako simbol na makedonskiot identitet i borbata za sloboda na ovie prostori. @ivotot na manastirot neprekinato prodol`il i za vreme na NOV i potoa se do dene{ni dni.

Denes, posetata na ova mesto pretstavuva vistinsko do`ivuvawe za o~ite i du{ata. Makedonskiot duh dlaboko gi vtkajal svoite ni{ki vo sekoj segment od manastirskiot kompleks. Arhitekturite na samata crkva, kako i konacite, yidani od kamen so beli yidivi na spratot i {iroki ~ardaci, se vreden i avtenti~en primer za makedonskata izvorna arhitektura od 19 vek. Makedonskata rezba go ostavila svojot pe~at vrz ~ardacite, drvenite stolbovi od otvoreniot trem na crkvata, kako i drevnite plafoni ukraseni so rozeti i drugi ornamenti, delo na male{evski rezbari. Graditelskata fantazija na starite majstori posebno doa|a do izraz kaj manastirskata trpezarija i kambanarijata, harmoni~no vklopeni vo celiot kompleks. Vo manastirskata biblioteka se ~uvaat golem broj knigi i tekstovi od 19 i 20 vek, a vo vnatre{nsota na crkvata se so~uvani 72 ikoni so visoki umetni~ki dostreli, site od 19 vek. Golem udel vo sozdavawe na ikonopisot imal poznatiot zograf Gavril Atanasov - Berovec koj dolgo rabotel na Sveta Gora, a del od negovite ikoni stignal i do Rusija.

Vo krugot na samiot manastir, vo 1976 godina po povod 100 godini od Razlove~koto vostanie, e osnovan istoriski muzej koj denes poseduva golem broj eksponati od vremeto na borbata za sloboda na teritorijata na Male{evijata. Za muzejot se otstapeni del od konacite na ju`nata strana od crkvata.

Taka vo muzejot postoi spomen soba na Razlove~koto vostanie od 1876 so pogolem broj fotografii, dokumenti, geografski karti i staro oru`je koristeno vo ovoj period. Izlo`ena e i kopija na znameto na vostanieto, ~ij orginal denes za `al se ~uva vo Sofija (Bugarija). Del od ovaa soba e posveten na eden od najpoznatite revolucioneri od Male{evijata, Dedo Iqo Male{evski. Tokmu tuka se nao|a mo`ebi najavtenti~niot eksponat vo celata muzejska postavka. Imeno, se raboti za originalnata sabja, jatagan, na Dedo Iqo, koja toj vo edna prigoda ja podaril na manastirot. Spored predanieto, Dedo Iqo, zastanuvaj}i vo odbrana na manastirot se borel so eden Tur~in kogo go pobedil, mu ja otsekol glavata i go podaril jataganot na manastirot. kako sveta relikivija i simbol na nepokorot. Sabjata bila ~uvana od site naredni `iteli na manastirot, se do 1976 godina koga bila podarena na {totuku formiraniot muzej. Tokmu vo vrska so ovoj eksponat bi mo`ela da se upati i re~isi edinstvenata kritika do odgovornite vo muzejot. Imeno sabjata na Dedo Iqo se ~uva na edna obi~na drvena polica, bez nikakvo za{titno staklo, izlo`ena na pra{inata i dopirite na posetitelite. Osven toa, del od ra~kata koj svoevremeno bil skr{en podocna e nestru~no zalepen, pa taka mo`e da se slu~i naskoro zabot na vremeto so na{a pomo{ da go uni{ti ovoj vreden eksponat. Sepak da se nadevame deka ovie zborovi mo`ebi }e bidat pottik za odgovornite vo muzejot, {to pobrzo da se pogri`at za konzervacija i soodvetna za{tita na sabjata.

Vo sklop na muzejot ponatamu se nao|a spomen soba na Kresnenskoto vostanie (1878), kade pokraj drugite eksponati mo`e da se vidi i edno originalno cre{ovo top~e koristeno vo toa vreme.

Spomen sobata na Atanas Razdolov, poznat makedonski poet i publicist, se nao|a vo istata prostorija vo koja nekoga{ `iveela negovata majka a vedna{ do nea e spomen sobata na vojvodata Nikola Petrov Rusinski. Posebna postavka vo muzejot, so primeroci od oru`je i dokumenti, e posvetena na NOB vo Male{evijata 1941-45.