Ona za {to e malku pi{uvano vo vrska so voenite pohodi na ovoj na{ slaven car e odgovorot na pra{aweto: do kade mo`el da stigne Aleksandar Makedonski so pro{iruvaweto na makedonskata dr`ava do kolku ne go stignela preranata smrt, t.e. do kolku bi ja do~ekal normalnata starost? So odgovorot na ova pra{awe delumno se zanimaval u{te eden od negovite biografi Plutarh. Plutarh citira izvori spored koi jasno se gleda deka Aleksandar lesno mo`el da dopre do Indokina (dene{nite Burma, Tajland, Kamboxa, Laos i Vietnam). Imeno, poznato e deka po dobivaweto na bitkata protiv indiskiot princ Por, makedonskoto jadro od slavnata vojska na Aleksandar Makedonski ja odbilo poslu{nosta na svojot car da prodol`i i natamu da osvojuva kon Istok. Dolgovremenoto otsustvo od doma, silnite vrne`i vo Indija (toa e zemja so najmnogu vrne`i vo godinata), bolestite i zamorot gi naterale makedonskite vojnici da pobaraat vra}awe doma, na {to Aleksandar so te{ko srce se soglasil. No, {to }e se slu~elo do kolku Makedonskata vojska sepak odlu~ela da odi i ponatamu? Iako, odgovorot na ova pra{awe e hipoteti~en, re~isi so sigurnost mo`e da se pretpostavi deka Aleksandar lesno }e mo`el da ja osvoi teritorijata na cela dene{na Indija so pretenzii za napreduvawe kon Indokina i Kina. Od sprotivnata strana na Ind bile negovite sojuznici, a od sprotivnata strana na rekata Gang (dene{en Banglade{) Makedonskata vojska na Aleksandar bi bila presretnata od strana na neprijatelski raspolo`eniot kral na Gandaridite i Prasijcite, koj, iako imal golema vojska, voop{to ne bil omilen kaj svojot narod (a se razbira i kaj svojata vojska). Deka ova ne e samo neosnovana pretpostavka, dokaz se izjavite na podocne`niot indiski kral Sandrokot. Sandrokot bil dete koga Aleksandar stignal do Indija i toj kako dete se voshituval od nego, bidej}i i li~no go videl. Podocna, po smrtta na Aleksandar, indiskiot del od Makedonskata imperija bil otcepen i osvoen tokmu od Sandrokot, koj ne zaprel samo na ova, tuku za kratko vreme ja osvoil teritorijata na cela Indija (a i pove}e od toa), lesno porazuvaj}i gi site kralevi protiv koi Aleksandar trebalo da vojuva, do kolku go prodol`el patot kon istok. Anti~kiot biograf na Aleksandar, Plutarh, jasno svedo~i deka Sandrokot ~estopati izjavuval deka Aleksandar bez problemi bi ja minal i rekata Gang i bi navlegol vo Indokina. Vo 62. poglavie od svoeto delo Aleksandar Veliki, Plutarh pi{uva:

Sandrokot, koj toga{ bil mom~e, li~no go videl Aleksandar, pa velat, podocna pove}epati rekol oti Aleksandar bez pogolemi maki mo`el da stane gospodar i na tie zemji, za{to nivniot kral bil omrazen i go prezirale poradi svojata podmolnost i nisko poteklo.

Zna~i, do kolku Aleksandar poradi dobro poznatite pri~ini, ne se otka`al od natamo{noto napreduvawe kon istok, so sigurnost mo`eme da pretpostavime deka za kratko vreme toj bi stignal do Indokina so pretenzii za napad na Kina.

I dodeka premorenosta na vojskata go spre~ila Aleksandar da dopre do Indokina i do Kina, smrtta vo bukvalna smisla na zborot go spre~ila da ja osvoi Arabija. Imeno, na vra}aweto kon Makedonija, znaeme deka Aleksandar po~inal vo Vavilon. Me|utoa, malku e poznato deka toj planiral osvojuvawe na celiot Arabiski Poluostrov. Podgotovkite za osvojuvawe na Arabija bile vo polna parea. Prvo bile podgotveni ekspedicii, koi trebalo da go ispitaat terenot (od sekoj aspekt) za osvojuvawe na Arabija. Bile isprateni ~etiri takvi makedonski ekspedicii za Arabija, koi stapnale na arabisko tlo i, po vra}aweto, go izvestile za goleminata na ovoj poluostrov. Za `al, smrtta go spre~ila da ja osvoi Arabija, iako makedonskiot upad vo Arabija bil na samiot po~etok. Dobriot poznava~ na `ivotot i deloto na Aleksandar Makedonski Urlih Vilken, vo svoeto delo Aleksandar Makedonski, objaveno vo Germanija, vo 1931 godina, za planovite na Aleksandar Makedonski vo vrska so Arabija, }e zapi{e:

Vedna{ {tom umre Aleksandar bea najdeni zabele{ki vo kralskite arhivi, koi otkrivaa deka arapskata ekspedicija be{e samo predigra za negovite golemi planovi.

Vo osvojuvaweto na Arabija Aleksandar isto taka ne bi mo`el da naide na nekoj poseriozen otpor od strana na retko naselenite beduini.

Da go ka`eme i toa, deka u{te koga go osvoil Egipet, Aleksandar ispratil makedonska nau~na ekspedicija i vo Sudan, koja se vratila ottamu so interesni soznanija za ovaa zemja. Poa|aj}i od analogijata deka nau~nite ekspedicii bile eden vid prethodnica na osvojuvawata na Makedonskata vojska, mo`eme da pretpostavime deka i Sudan lesno bi se na{ol pod dominacija na Aleksandrovata vojska, do kolku Aleksandar bi se svrtel kon ovaa zemja.

Sli~na vakva ekspedicija, po naredba na Aleksandar bila ispratena i dol` Kaspiskoto Ezero, {to zna~i deka Makedoncite, makar i kako ekspedicija (prethodnica na vojskata) mo`ele da stignat duri i do dene{nite ruski i ukrainski predeli.

Sepak, najseriozni podgotovki Aleksandar Makedonski planiral da prezede za udar vrz Kartagena, so tendencija za nejzino celosno pot~inuvawe. Ova zna~i deka toj planiral zazemawe na cela Severna Afrika (dene{nite: Libija, Al`ir, Tunis i Maroko), a potoa i zazemawe na celiot Pirinejski Poluostrov ([panija, Portugalija i Andora) i Sicilija so pretenzii za napad na teritorijata na dene{na Italija. Deka seto ova ne se samo obi~ni pretpostavki, ~itame vo knigata na Vilken, kade pi{uva:

Ima podatoci od koi mo`e da se vidi deka iljada voeni brodovi so pogolemi razmeri trebalo da bidat izgradeni vo Fenikija,Sirija, Galicija i Kipar za pohodot protiv Kartagencite i drugite narodi {to `iveeja na drugiot morski breg na Afrika, [panija i na bregovite do Sicilija.

Inaku, Aleksandar najavuval osvojuvawe na Kartagena i na Sicilija u{te dodeka bil na dale~niot Istok. Zna~i, nesomneno deka postojat dokumenti od koi mo`e da se sogledaat idnite osvojuva~ki planovi na ovoj na{ car. Do kolku toj ne umrel prerano, mo`eme so sigurnost da pretpostavime deka negovata imperija bi bila mo`ebi i dvojno pogolema od onaa {to ja sozdal za svoite triesetina godini `ivot. Osven toa, tuka se i zabele{kite na Heronim od Kardija, od koi isto taka se gledaat idnite planovi na Aleksandar Makedonski. Kone~no, malku e poznato deka po vra}aweto od Indija, vladetelite na site toga{ni pozna~ajni zapadnoevropski i afrikanski zemji, otkako ja slu{nale vesta deka Aleksandar se vra}a kako pobednik od Indija, ispratile svoi ambasadori za da go pre~ekaat ovoj car. Taka, u{te pred da vleze vo Vavilon, kaj nego do{le oficijalni emisari od Kartagena, od Italija (Etrurci i Rimjani), pa duri i Iberijci i Kelti od dene{nite [panija i Francija. Site tie so neskrien strav se nadevale deka }e doznaat barem ne{to za negovite idni osvojuva~ki nameri. Za `al, smrtta go prekinala negoviot plan toj, zaedno so svojata Makedonija, da stane gospodar na celiot svet. Sekako deka negovata ogromna finansiska mo} {to se zgolemuvala so sekoe negovo novo osvojuvawe i prilivot na nova vojska od osvoenite zemji, se u{te edna indicija deka Aleksandar }e uspeel vo site svoi zamisli. Na krajot, germanskiot nau~nik Urlih Vilken za seto ova }e zaklu~i: